problem
Kaj je narobe z njo? Orgazem doživi le, če ...
04. 11. 2015 08.37Živijo, Brane! Imam problem, ki mu sam nisem kos. V zvezi sem s punco že 3 leta, ona je moj prva in zadnja do sedaj, jaz pa po njenih besedah njen 4 in ji tudi verjamem, saj imava medsebojno zaupanje dobro izgrajeno. Zanima me pa eno ... Večkrat poslušam prijatelje, kako govorijo, da njihove punce med seksom kar večkrat doživljajo orgazme. Jaz še nisem doživel, da bi moja kdaj doživela. Do sedaj sva probala vse od 5 minutnega seksa "na hitrco" do 20 minutnega oralno-analno-vaginalno, ni kar ni, na 100 in 1 način. Ampak nikakor ne more doživeti orgazma. Moj penis meri 18 cm, kar mislim, da je več kot dovolj. Orgazem lahko doživi samo s stimulacijo klitorisa, ampak ne med spolnim odnosom, saj jo takrat to moti. S pentracijo nikakor ne more priti do orgazma. Kaj je narobe? Je kaj narobe z menoj ali z njo? Res se trudim in mislim, da nisem slab v seksu, ko jo vprašam, ali je kdaj prej doživela orgazem, s katerim izmed bivših fantov, trdi, da ne vem niti o čem govorim, da ji pride samo s stimulacijo klitorisa, da ji nikoli ni prišlo med vaginalno pentracijo. Pomagaj mi, prosim.
Pisala nam je: Zgodi se ji vsakič po spolnem odnosu!
30. 10. 2015 12.33Zdravo, Brane! Nisem slišala še za tak primer, pa se obračam k tebi, ker ti itak vse veš! Po spolnem odnosu začnem jokati. Orgazem tu ne vpliva, saj jokam tudi, če orgazma ne doživim. Tudi po samozadovoljevanju planem v jok. Moj partner se (seveda) vsakič ustraši, vendar mu trdim, da so solze sreče. Pa niso. Počutim se utesnjena, osramočena, jezna ... Zelo rada seksam in se samozadovoljujem, obožujem občutek orgazma, vendar mi je po drugi strani vsakič žal. V roku pol ure do ene ure občutek mine. Če ti kaj pomaga: stara sem 24 let in s partnerjem sva skupaj že 3 leta. Nočem, da se počuti krivega. Razvaja me, imava se res super in seks je odličen (razen končni detajl). Prosim te, pomagaj. Jokica
Pozor, nikar ne abstinirajte predolgo!
28. 10. 2015 08.02Pozitivni učinki rednega seksa so dobro znani, če pa trenutno v vašem življenju ni akcije, naj vas spomnimo, zakaj ni dobro predolgo abstinirati.
Ne, to ni navadno parkirno mesto za invalide
22. 10. 2015 08.19Na prvi pogled deuje kot povsem običajno parkirno mesto, rezervirano za invalide, a če nekdo, ki ni invalid, poskusi parkirati, doživi rahel šok.
Obupana je: Ko bi ga le znal uporabljati!
16. 10. 2015 12.29Pozdravljeni. Imam partnerja, s katerim sva v vezi dobro leto in pol. Začela sva že graditi stanovanje. Razumeva se fenomenalno, v postelji pa malo manj fenomenalno. Imam kar nekaj izkušenj, kar se tiče posteljnih aktivnosti, vem, kaj mi paše, kako in kaj narediti, preiskusiti pri moških ... Tukaj pa nastane težava, kajti moj dragi je popolnoma 'nem' v postelji. Seksal bi 1x mesečno, je dovolj, 5 minut je dovolj, predigre ne rabiva. Monotono in brezveze. Preizkusila sem že vse. Na primer: nisem mu pustila seksati, sem nama ustvarila predigro, pa je bil čisto nezainteresiran. Najprej sem mu rekla, če se lahko poigra malo z mojimi joškicami, se je komaj, vmes mi je pa rekel, kaj me pa gledaš. Med seksom ne smem govoriti opolzkih stvari, moram biti tiho ... Še in še in še več je tega. Sam s seboj vem, da ima težave, ker pravi da ima majhnega, jaz pa pravim, če bi ga znal uporabljati, ne bi bilo nobenih konfliktov in pregovarjanj. Sem 30-letno dekle, ki neizmerno rado seksa in se ljubi, vendar sem trenutno kot 70-letnik. Imam že težave, ker sem nenehno nepotešena, gledam za drugimi, sanjarim o drugih in nenehno se samozadovoljujem. Prosim za pomoč, če sploh obstaja!
Mariborčanka sanja samo o njem ...
15. 10. 2015 08.24Pozdravljen, Brane, tukaj je moja življenska zgodba ... Po zaključeni maturi sem se odpravila na počitniško delo v Švico. Imela sem 20 let. Zaposlila sem se pri družini, imeli so restavracijo. Skrbela sem za njuni hčerkici. Veš, kako je z otroki. Ves dan je bilo dela več kot dovolj in zvečer sem padla v posteljo kot ubita. Tam zaposlena dekleta so me večkrat vabila ven. Prigovarjale so mi, da v hotelu nasproti naše restavracije dela "en Jugoslovan ". Da, bilo je to še v času naše skupne države. Nisem želela stikov z Jugoslovani, saj je bil moj namen, da se naučim nemščine. Po neskončnem prigovarjanju sem vendarle popustila in odšla. Sedle smo in si naročile pijačo. In jo dočakale. Prinesel jo je ON. Nikoli nisem zrla v bolj modre oči. Rekel mi je zdravo in odšel. Po odhodu nisem kaj prida razmišljala o njem. Dokler ni nekega dne prišel na kavo k nam. In beseda je stekla. Bil je iz Sarajeva. Star 28 let. Diplomirani pravnik. Časa sva imela oba zelo malo, pa vendar sva se ujela in všeč sem mu bila. Sama takrat do njega nisem čutila še ničesar. Postala sva intimna. Bilo je lepo. A se je končalo, ker sem se sama morala vrniti v domovino in pričela s študijem. Ob povratku v Sarajevo se je ustavil pri meni v Mariboru. Bila sem ga vesela. In pričelo se je dolgo dopisovanje, z njegovimi vročimi izlivi ljubezni. Na svoj način sem ga imela rada, a sem bila za resno zvezo še nezrela. Zato sem prenehala pisati, njegova pisma so nekaj časa še prihajala, nato so prenehala . Po diplomi sem se zagledala v fanta, dobila dve čudoviti deklici, a se je zveza zaradi njegovega spogledovanja z alkoholom zaključila. Med tem časom je v bivši YU divjala vojna in vedno bolj me je spomin nosil k njemu. Je še živ ? Kaj dela.? Je poročen? Klicala sem v njegovo mesto, a nisem mogla izvedeti ničesar. Po končani vojni sem le nekako prišla do informacije, da je poročen in direktor bolnišnice v manjšem kraju. S tresočo roko sem ga poklicala ... in...bil je neskončno presenečen in vesel, da sem ga našla. Dogovorila sva se, da se srečava. Kolena so se mi tresla, da sem komaj stala.....Ko je prišel, sicer postaran, a še vedno zelo čeden. In sva doživela dan in noč nepozabnih strasti. Vendar je dejstvo, da je poročen, vzel zelo resno. Tam se ljudje poročajo za vse življenje. S svojim objemom, strastjo je ...se mi je zdelo pokazal, da me ima na nek način še vedno rad. Tudi jaz sem verjetno gojila podobna čustva, a sem bila premlada, da bi jih znala obdržati. Rabim pa, Brane, tvoj nasvet. Ponovno sem v zvezi s krasnim človekom, ki me ima iskreno rad. In marsikdo mi očita, kaj bi še sploh rada. Rada ga imam, ampak kot brata. Moje srce je že vsa leta pri njem, tam doli. Ko se vidiva, je včasih zelo prijazen, včasih pa naporen kot vrag. In to me boli. Kot bipolarna osebnost. Zavedam se ,da sem se vzela od nikoder po toliko letih nejavljanja in "predrmala " njegov ustaljeni ritem. Kaj mi je storiti? Trudim se pretrgati stike, ga ne kličem več mesecev in ko že mislim, da sem ga prebolela, me pokliče. In sem ga vesela. Pogrešam ga, a takšno življenje je bolj trpljenje. Vesela bom nasveta pametnega človeka. Prijazen pozdrav, Scarlett
Potožila nam je: kljub njegovim dobrim 17 cm ne uživa
02. 10. 2015 08.33Brane, živjo! Zelo pogosto prebiram tvojo rubriko in sem se veliko naučila, vendar imam tudi sama eno vprašanje, vendar ga nisem nikjer našla, tako da te bom kar sama vprašala. S fantom sva skupaj 8 mesecev, imela sva spolne odnose od 4 mesca naprej, imela sva "nočne igrice " (s tem ciljam na zadovoljevanje drug drugega bodisi oralno ter z roko, upam, da sem dovolj natančno povedala, kaj mislim), in ko sva to delala, nama je obema bilo zelo fajn, oba zelo sproščena, enako kot pri seksu. Skratka, oba sva zelo uživala, moj orgazem mi je bil res zelo všeč, ker tudi moj fant ve, kaj mi paše in sem tako samo še bolj ravzneta. Vendar pa med seksom mi ni bilo še sploh nekaj ekstra fajn. Prvih 3x me je bolelo, od takrat naprej, ko pa me ne boli, je pa problem drugi ... enako sem sproščena, predigra mi je zelo fajn, tudi med seksom je fajn, vendar še zdaleč ne v taki meri kot pri tistem zgoraj omenjenem. Menjavava poze, fant ima penis več kot zadosti velik (17 cm in pol), vendar mi ni in ni fajn, tako kot bi mi lahko bilo, kot slišim od kolegic. Vse se pogovarjajo, kako je to božansko itd., meni pa je vedno bilo kot bi mi samo nekdo v vagino potiskal nekaj noter in ven, to pa je to. Res ne vem, kaj je z mano narobe, prosim pomagaj mi ... hvala za tvoj trud, zelo ga cenim!
Že tri leta se ji meša od želje po spolnosti, a ...
22. 09. 2015 15.37Pozdravljen, Brane! Nujno potrebujem tvojo pomoč. Meša se mi že skoraj 3 leta. Takrat se mi je 'prvič' skoraj zgodil z moškim mojega življenja. Bila sva že nad tem, da se začneva mečkati. To mi ni bilo tuje. Potem me je zavrnil, ker sem mu (ne vem, kaj me je pičilo) malce pred tem rekla, da do njega čutim nekaj več. Pa sama nisem za zvezo brez seksa, bog ne daj! Mi pač malo več pomeni, zato bi to rada doživela z nekom, do kogar mi je mar. Nisem ku**a, da bom dala prvemu, ki ga srečam. Torej, po vseh teh letih me še vedno spolno privlači le on. Nisem več za zvezo, ker vidim, da resnih ljudi ni več na svetu, bi pa vseeno rada poskusila. Seks brez obveze, mislim. Po nečemu, kar sem z njim doživela zadnje dni, sklepam, da bi me še vedno rad položil, šlo je za poglede in 'pogovor brez besed', jaz pa ne vem, kako in ali naj mu sploh namignem, da sem še vedno za. Večkrat sem vsa mokra že od misli nanj, seks pa se mi gnusi z vsakim drugim. Od 'šlatanja' naprej ni šlo še z nikomer, zadnje čase pa se mi še ob misli na poljubljanje obrne želodec. Če nekdo že samo reče, da bi rad spal z mano, ga ustavim, ker vsakega moškega primerjam z njim. Hvala za tvoje odgovore in krasne prispevke vseh tistih, ki te potrebujejo/-mo! Lp, Nepotešena
24-letni Slovenec priklenjen na voziček, in to je njegova velika težava
11. 09. 2015 09.47Brane, pozdravljen! Imam velik problem. Star sem 24 let in še vedno sem samski. Drugače sem na vozičku. Mislim, da kar dobro zgledam, saj se ukvarjam s športom, vendar mi manjka samozavesti … torej, kako naj pristopim do punce na ulici ali kjerkoli, jo ogovorim, saj do zdaj sem vsako samo pozdravil, naprej pa nisem vedel, kako naj oz. kaj naj rečem :( Upam, da mi boš dal kak dober nasvet, ker bi rad spoznal kako dekle. Levček_24
Slovenska 24-letna devica zaupala najbolj intimne podrobnosti
01. 09. 2015 07.39Pozdravljen, Brane! Po mojem imam “problem”, ki ga pri mojih letih nima prav veliko žensk oziroma deklet. Pri 24 letih sem še devica in temu primerno zelo neizkušena. Vsaj v postelji. Naj ti to bolje povem. Nimam izkušenj s spolnim občevanjem oziroma različnimi položaji in me to skrbi. Nobenega posebnega razloga ni za to, da sem še deviška. Nisem verna, nimam nobenih zadržkov do seksa in zelo rada se samozadovoljujem (vedno mi pride), ampak enostavno do nedavno še nisem srečala fanta – moškega, ki bi ga imela dovolj rada in mu dovolj zaupala, da bi šla z njim do konca. Mu dala, kot včasih rečeš ti. Zadnje čase, odkar zelo rada berem tvojo super rubriko, tudi zato, ker upoštevam tvoj nasvet o tem, da ženske, če želijo imeti resno zvezo z moškim, ne bi smele v posteljo z novim moškim najmanj tri mesece. Od treh fantov, s katerimi sem se dobivala v zadnjem letu, se je eden nehal zanimati zame po dveh tednih, dva pa po približno treh tednih, ker nisem hotela z njimi v posteljo, ali jim dovolila z rokami pod pas. Eden izmed njih mi je, medtem ko sva se prvič po francosko poljubljala, na vsak način hotel roko potisniti v svoje hlače in na svojega otrdelega korenjaka. Mimogrede: rada pogledam lepe penise in se jih ne bojim, da ne boš mislil, da imam kakšne zadržke do seksa zaradi penisa. Pred približno tremi meseci sem končno srečala leto dni starejšega fanta, v katerega sem se zaljubila. Mislim, da se je tudi on vame. Najina zveza zelo lepo napreduje. Veliko sva skupaj, pozoren je in nežen in me ne sili v posteljo, kamor pa si z njim sama vse bolj želim. Tu se začne “problem”. Sprašujem se, ali naj mu povem, da sem devica oziroma to, da sem seksualno neizkušena. Moram ti reči, da se meni to ne zdi ne vem kakšen problem, skrbi pa me, ali bo on iz tega delal problem. Malo me tudi skrbi to, kot sem že omenila, ali bom znala občevati tako, da bo on zadovoljen. Hvala za čim prejšnji odgovor. Nedotaknjena
Ste vedeli? Masturbacija ima tudi temno plat!
29. 07. 2015 09.40Ni skrivnost, da ima redna masturbacija številne pozitivne učinke na zdravje in počutje posameznika, česar se očitno zavedajo predvsem moški. Kar 95 odstotkov jih priznava, da masturbirajo, medtem ko je ta odstotek pri ženskah nekoliko manjši. Vse lepo in prav, a še tako super zadeva ima tudi temno plat.
Ko 'plejboj' odkrije, da penis ni edini organ, ki ga ima
14. 08. 2015 07.51Brane. Mogoče imaš zame kak nasvet. Sploh nisem prepričan, ali imam problem in kaj naj si sploh mislim. Pred 5 leti sem preko poslovnih vezi spoznal punco, ki mi je obrnila svet na glavo. Ker je bila v zvezi, sem jo pustil pri miru, potem pa opazil, da me tudi ona gleda na podoben način in sva se 'poštekala'. Obema je postalo jasno, da je nekaj med nama, vedno je bilo napeto, metuljčki in vse te bedarije, v katere nikoli prej nisem verjel. In pri taki privlačnosti, prvi zame, je seveda vsakemu kretenu jasno, da enkrat poči. In je. In kar naenkrat sem bil kretensko zaljubljen, hopsal po svetu in živel samo še za to, da jo vidim in da delam z njo karkoli – lahko bi si zaželela, da sadiva rožice in bi to tudi počel. Butasto, a ne? Pred tem sem dobil vsako punco, vsaka je padla na moje fore. Če sem bil pri volji, sem jih lahko v enem tednu podrl tudi pet, po resni zvezi pa nisem imel potrebe. Ona? No, samo njo bi lahko podiral do konca življenja, imel z njo vse tisto, kar se mi je zdelo najbolj neumno in klišejsko, vse bi naredil zanjo. Tako pametne, razgledane, ok in povrhu vsega še lepe in seksi punce še nisem srečal, pa sem jih veliko videl, spoznal in kdaj tudi dol dal. Ta ženska je bila narejena zame. Problem je bil seveda njen fant. Videl sem jo, da se je vame zaljubila bolj kot je bila kdajkoli vanj, toliko že znam oceniti ljudi. Pa me je hitro prebrala (včasih je res hudič, če je ženska pametna), kakšen sem ali sem bil glede punc, se ustrašila in padla v dilemo, v kateri se sam ne bi želel nikoli znajti. Ni mogla stran od njega, od mene pa tudi ne, zatrapan, kot sem bil, pa sem seveda bil vedno na razpolago in si zaradi tega šel obupno na živce. Dvakrat se je odločila zanj, po tem je prišla k meni. Če je ne bi poznal, bi rekel, da me je vlekla za nos, pa to zelo dvomim, enostavno sva narejena en za drugega. Ali pa sem samo en velik bedak, ker verjamem v to. Fantu je takrat povedala zame, ne vem, kaj se je dogajalo, vendar tudi jaz je ne bi spustil nikoli iz rok, tako da - nerad priznam - tipa razumem. Predvidevam, da je delal vse, samo da bi ostala z njim. Pa je potem enkrat kot strela z jasnega prekinila z mano, očitno sem jaz za razliko od njega naredil premalo, kako naj si to drugače razlagam? Bil sem čisto na tleh. Nobena me ni zanimala niti jih nisem gledal, blodil sem okoli s frendi, shujšal in bil zoprn in siten. Zaradi njenih žalostnih pogledov vsakokrat, ko sva se srečala, me je samo še bolj ubijalo, saj sem vedel, da me ljubi. Jasno je, da se je morala odločiti in se je. Ne vem, ali je bila srečna, nisem prepričan. Ne vem niti, kako sem preživel zaporedje dogodkov, ki so sledili in bombo za bombo, ki so padale name po tem – njuna zaroka, poroka, dobila sta sina. Nisem je videl, izvedel pa sem vedno vse. Bilo je, kot da bi hodil po minskem polju. Ko je nisem videl že leto in pol, sem se za silo pobral, začel 'pecati' bejbe, bil sem stari jaz, vseeno pa mi je nekaj manjkalo. Nato sem pred pol leta spoznal super punco. Ni ona, je pa velik približek temu. Rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim. Težava je ta, da sem to fatalno bivšo spet srečal. In jo iz meni neznanega razloga srečujem vsaj enkrat na teden na najbolj butastih lokacijah. Vse je ostalo enako, njena pojava, smeh, dodatno pa me je pritegnila njena odraslost, nova energija. Prisežem, da me gleda žalostno in kot da obžaluje nekaj, kot da bi mi rada nekaj povedala in rad bi vedel, kaj se dogaja v njeni glavi. Punco imam rad, vse je ok, občutek pa imam, kot da se bo nekaj sesulo. Kadar bivšo srečam, se pozdraviva, v zraku je neka čudna napetost, neizrečene besede, nato greva en mimo drugega, se mi pa zdi, da bi se lahko na mestu srečanja nekaj vžgalo. Še vedno čutim isto, ona je prava, vendar mogoče bolj nedosegljiva kot takrat. Slabo vest imam do punce, saj bi rad imel en temeljit pogovor z bivšo. Kar naenkrat se mi tudi ne zdijo več butaste romantične zgodbe o tem, kako sta se po dolgem času dva usojena srečala in na koncu pristala skupaj, ker tako mora biti. Zdi se mi, da kar nekaj čakam pa ne vem, kaj. Sploh ne vem, med čim sem razklan, itak imam občutek, da je nikoli nisem zares imel. Frendi so mi rekli, da sem nor, ker si del mene še vedno želi biti z nekom, ki bi s sabo v vsakem primeru pripeljala še en »paket«, ob sebi pa imam najboljšo punco na svetu. Sem zmešan, ker me »paket« pri vsem tem še najmanj skrbi? Je možno, da sva se takrat spoznala ob nepravem času in je prepozno za naju? Mogoče je tako zato, ker nikoli nisva imela prave priložnosti. Bi mi pomagalo, če bi se enkrat res dobil z njo in se pogovoril? Enostavno ne vem, kako naj jo izbrišem iz glave, ne vem niti, ali si to želim. Ne vem, kaj se dogaja z njo, ali je še vedno z njim, kje zdaj živi, kaj dela in če je srečna. Nekaj me bega, pa ne vem, kaj. Besen sem, ker imam v glavi samo njo, odkar jo poznam. Ko gre za njo, moja pamet odpove.
Ga je pretirano ljubosumje 'pokopalo'?
06. 08. 2015 08.05Pozdravljen Brane. Moram te pohvaliti res daješ dobre nasvete in verjamem, da si pomagal že mnogim v težkih situacijah. Sam jih nisem imel veliko, vendar sem še vedno veliko prebiral. Vendar imam sedaj žal en problem. Dogaja se približno en mesec. Star sem 22, punca je stara 21. Skupaj sva malo več kot 4 leta. Kot vsaka zveza so tukaj vzponi in padci , vendar sva vse prebrodila. Jaz sem redno zaposlen, punca obiskuje faks in dela preko študentskega servisa. Do punce imam dobre pol ure vožnje z avtomobilom. Z punco sva se videvala vsak vikend, prihajal sem pa tudi do nje med tednom. Skupaj sva šla velikokrat na morje, se imela lepo in se ljubila kot vsak par. Vendar, ko je imela izpitno obdobje sva se malo manj videvala. Jaz sem moram delati tudi včasih kakšno soboto. Punci zaupam in vem, da me ne bi prevarala, saj ko je prevara je potem konec. Zadnje čase ima malo manj časa in se manj videvava. Seveda ji dovolim kot tip, da hodi ven z kolegicami in kolegi. Pravi, da včasih pretiravam in delam dramo za brez veze in, da je vse v redu . Veš sem bolj čustven tip človeka, tako, da ji rad pišem tudi lepe in romantične sms-e. Sms-i so ji všeč, vendar pravi , da včasih pretiravam. Videl je sedaj nisem skoraj 2 tedna in me malo skrbi. Kaj misliš Branko... ali to zvezo nadaljujem ali jo raje prekinem ? Lp Obupan22
Naj se jim priključi ali gre?
05. 08. 2015 08.20Ne morem verjeti, da sem ena izmed tistih,ki ti pišem. Res ne ve, kaj naj storim. S fantom sva skupaj skoraj 4 leta in je obseden z video igricami. Star je 26 let. In še ena stvar je, zdi se mi, da mu je z menoj bedno. To sklepam po tem, ko sva narazen in se meniva, kdaj se bova videla, sem vedno jaz tista, ne pretiravam ... Prav vedno jaz dajem pobudo, kdaj bova se videla, če pride k meni ali jaz k njemu. To sem mu že večkrat omenila, njegov odgovor pa je vedno isti, in sicer, da ni pomembno, kateri da pobudo. Ne da se mi več z njim načenjati te teme, ker je odgovor vedno enak. Plus, ko se pol zmeniva, kdaj se vidiva oz. jaz dam pobudo, če pride jutri k meni, pride vedno zvečer. Čeprav je cel dan doma, ne pride nikoli prej. Saj razumem, da sva potem skupaj nekaj dni, ampak mi daje občutek, da nima interesa, da bi se videla. In ja, če se vrnem k igricam. Ko sva skupaj, jih igra po 4 ure na dan, včasih več. Pa še pol, ko sem pri njemu, hodiva okoli k njegovim kolegom, njegov izgovor je sicer, da se druživa, ampak dejansko on tam igra igrice, jaz pa sedim kot bud*ala. Res ga imam rada, skupaj sva že dolgo in ga ne morem pustiti. Veliko sem premišljevala, in vedno pridem do enakega zaključka, da nisva za skupaj. Ampak ga enostavno ne morem pustiti. Ne vem, kaj naj storim. Res te leeeepo prosim za en dober nasvet ! V upanju da mi boš odgovoril, se ti fuuul zahvaljujem!! Pozdravček!
Sladkor ali nevrotoksin aspartam?
21. 07. 2015 07.40Poletje kliče po izoblikovanju lepega telesa. Za dosego slednjega pa ne smemo uživati belega sladkorja oziroma moramo uživanje belega sladkorja močno omejiti. Preden sladkorje nadomestite z umetnimi sladili, raje dvakrat razmislite - nekateri nadomestki sladkorja so veliko bolj nevarni.
Bralec prosi za pomoč: Dekle 'zlorablja' njegov anus
17. 07. 2015 07.39Oj. Imam eno težavo in bi te prosil za nasvet. S punco sva skupaj že dobre 3 leta in imava lepo urejeno razmerje, zaljubljena še vedno kot na začetku, drug drugega dopolnjujeva na raznih področjih, si zaupava, redno seksva. Skratka, klapa vse tako kot mora. Pa vendar me je zdaj nekaj zmotilo: oba imava rada fetišistične zadeve (dominanca, bičanje, priklenjanje ...) in velikokrat probava kakšno novo zadevico. Kakšne 2 meseca nazaj pa sva gledala porniče in si je zaželela preizkusiti analni seks na meni. Seveda sem se strinjal, kaj pa veš, mogoče bi mi pa pasalo. Že naslednji dan je šla v erotic shop in si nabavila strap-on dildota in isti večer sva zadevo tudi sprobala na meni. Težava pa je v tem, da jaz tega nikakor nisem mogel sprejeti, ker mi enostavno ni bilo všeč, ko pa sem videl njo, kako uživa v tem in kako jo to "rajca", sem se nekako prisilil in tudi jaz "užival". To se je nadaljevalo kakšne 14 dni, nato pa sem začel 'glumiti' in iskati izgovore (driska, bolečine v anusu, napetost, itd.), ona pa je vedno slabe volje, ker bi pač rada to ves čas počela, jaz pa enostavno ne morem, ker tega ne prenesem. Rabim nasvet, ali ji naj povem, da ne zmorem? Strah me je njenega odziva, saj vem, da v tem analnem seksu, ki ga izvaja na meni, uživa še bolj kot v kakršen koli drugem seksu. Pomagaaaaj!
Bralka v sobi našla spominsko kartico, na njej pa ...
16. 07. 2015 08.03Zdravo, Brane. Nujno rabim tvoj nasvet. Sicer ne vem, ali mi lahko pomagaš, ampak tako sem obupana, da ne vem, kaj naj. Da povem svojo zgodbo. Sem punca, stara 25 let, imam fanta, 5 let starejšega. In pa brata, 10 let starejšega, in on ima punco, 6 let mlajšo. Ponavadi se veliko piše o sebi in partnerju. Jaz pa imam večji problem, zato bom vključila mojega bratca, ki ga imam nadvse rada. Najprej naj opišem mojega dragega brata, ki je tudi moj oče, mama, najboljši prijatelj, zaupnik in oseba, ki mi pomeni največ v življenju. Najin odnos je skozi zelo poseben. Očeta in mamo sva izgubila v nesreči, ko sem bila stara 13 let. Od takrat je zame skrbel, mi nudil podporo, skratka, super sva se razumela skozi. Moj brat je drugače zelo čeden moški, športnik, velikega srca, nadarjen, široko razgledan z izjemno kariero in pa izjemno čustven.Tako sem to napisala, da bi lahko sklepal, da sem zaljubljena vanj, in rekla bi, da sem, ampak seveda zelo zelo drugače - bratovsko. Kot sem napisala, zaupava si čisto vse, med nama ni bilo skrivnosti. Ko sem bila razočarana v ljubezni, mi je nudil vso podporo, me ščitil, spodbujal in pa tudi obratno. Pred leti je pa spoznal partnerko, v katero se je noro zaljubil in nastali sta dvojčici, sedaj stari 1 leto. Tudi z njegovo partnerko sva se super ujeli in postali dobri prijateljici. Jaz sem študirala v tujini in po končanem študiju sem se vrnila v Slovenijo, ker nisem imela še rednih dohodkov, mi je brat pomagal, tako da sem se preselila k njim. Super smo se razumeli. Vmes sem spoznala resnega fanta, finančno preskrbljenega, ampak še neosamosvojenega od družine. Brat mu je ponudil, da se lahko preseli k nam, da sva lahko skupaj, dokler si ne najdeva stanovanja. Vse super. Skupaj smo hodili na morje, izlete, imeli smo se tako super, da sva malo pozabila na selitev. S fantom sva želela prispevati denar za stroške, ampak brat nikoli ni hotel vzeti nič, zato sva kupovala vse za gospodinjstvo, bratu sva za rojstni dan kupila celo športni avto, katerega je vedno želel. Res smo se imeli skoraj že pravljično. Do nekaj dni nazaj. Tukaj se je pa začela nočna mora zame. Med pospravljanjem najine spalnice sem našla sumljivo skrito spominsko kartico. Vedela sem, da moja ni, ampak ker je skrita v najini sobi, sem vedla, da je od fanta in sem morala preveriti. In na njej sem našla posnetke spolnih odnosov med mojim fantom in zaročenko od mojega brata. Veliko posnetkov. Srce mi je prenehalo biti, mislila sem da bom umrla. V tem primeru bi se kot vedno zaupala bratu in on bi mi nudil tolažbo, če ne bi šlo za njegovo zaročenko. Sedaj sem zlomljena, ne vem, kaj naj. Če bratu povem, mu sesujem svet. Takšnega razočaranja on ne bi prenesel, ima preveliko srce. Če mu ne povem, bom prvič neodkrita do njega in mu ne bom mogla nikoli pred oči. Sedaj sem čisto trda, fant nekaj sumi, ne spustim ga blizu, ne upam pa ga nagnati, ker si ne upam povedati, da vem vse. Zanj mi je takoj postalo vseeno, za brata mi pa ni. Krivo se počutim. Ne morem verjeti, kaj sem naredila nekomu, ki mi pomeni vse. Pa še dve majhni dojenčici imata. Kako naprej? Brane, prosim za res dober nasvet. In prosim čim prej.
Z vsemi temi je spal?!
10. 07. 2015 08.19Pozdravljen Brane! Moje ime je A in imam težave v netipični vezi. Na kratko o meni, sem 26-letni tip, trenutno brezposlen, zaljubljen do ušes v svojo simpatijo, ki mi vrača ljubezen, nežnosti in lepe besede. Vendar, ker sem po naravi malo preveč radoveden, sem večkrat partnerja povprašal o preteklosti, na katera je recimo odgovarjal, vmes pa dodajal malo ogorčenja. Že takrat sem dobil občutek, da ni vse tako kot pravi. Dnevi so minevali in postopoma pa so majhne skrivnosti prišle na dan. Imel je spolne odnose z ljudmi, za katere je sprva govoril, da jih ne pozna, itd. Imela sva hiter in nenavaden prepir glede tega, v katerem je priznal in dodal, da je storil to za moje bolje. Zdi se mi pravično, da poudarim, da so se te avanturce zgodile pred pričetkom najine zveze. Vsake toliko pogledam po telefonu, vendar se malo počutim krivega, kajti nisem tako nezaupljiv, vendar mi ne da miru dejstvo, da se je za take ''minimalce'' brez zadržkov zlagal ljubljeni osebi v obraz; in to tudi brez karšnih koli težav. Na koncu dneva sva se tudi pogovorila, vendar sem jaz izpadel ljubosumni partner. Kar mi tudi ustreza, ker se zavedam, da malo sem, ampak se mi pa zdi tudi bistveno, da si partnerja slepo zaupata, tukaj pa nastane problem, kajti jaz njemu ne zaupam več 100 % in to me moti. In jaz ne vem, če bi želel biti v taki vezi, čeprav sem zaljubljen in nisem siguren, da bi želel zaključiti najino skupno pot. Jaz sem zvest in cenim zvestobo, mogoče me je strah dvomov in se po eni strani bojim, da skriva še kako stvar, ki bi lahko ogrozila to kar gradiva skupaj. Na kratko, imam dosti vprašanj, ki jih me je strah postaviti, se mi pa ne zdi pravično, da sem jaz popolnoma odkrit, on pa ... hmm .... ? Informativno sva skupaj dve leti, moja sumničenja pa so obrodila sadove šele pred parimi mesci, kjer sva srečala enega izmed teh ''njemu neznanih'' tipov, seveda on ga takrat ni poznal, po par tednih pa je povedal, da so bili dosti časa od tega skupaj (to zveni, kot da je zelo star, vendar ima le leto ali tri več kot jaz). Spolno seveda in brez zaščite. Težava tudi nastane, ker ti ''posamezniki'' slovijo po svojem pogostem menjavanju partnerjev. Nekje za 4 ali 5 sem izvedel ponesreči, malo pa me muči dejstvo, da lahko prikriva še 'bog ti ga vedi' kaj. Kako vidiš ti to stanje, sem preveč zatreskan in ljubosumen?
To je zgodba slovenske 'služkinje'
09. 07. 2015 07.48Brane, živijo! Trenutno sem že 6 let v razmerju, od tega 3 leta na svojem s fantom, za katerega imam občutek, da me vara in mi laže v obraz. Dela po cele dneve, ko pa pride domov, misli, da mu bom stregla, kot da sem služkinja in ne partnerica. Med nama ni več tiste iskre, kot je bila na začetku. Vidiva se samo zvečer, za vikend, ko bi lahko kam šla, pa najraje leži in gleda TV. Kakšen mesec nazaj sem se zapletla z enajst let starejšim sodelavcem, s katerim sem spet videla, kaj je to ljubezen in nežnost. Ima pa problem, da težko zaupa, saj je leto nazaj zaključil nekaj let trajajočo zvezo. Oba čutiva, da sva si všeč in se zaljubljava drug v drugega. Najraje bi samo spakirala svoje stvari in odšla k njemu, me pa skrbi reakcija fanta, saj imam občutek, da me bo takoj nagnal iz stanovanja, ko mu bom povedala, da ga zapuščam. Kaj naj naredim?
10 najpogostejših vzrokov za zakonske težave
12. 06. 2015 08.00Zakon je tako rekoč sveta zveza, a včasih se zdi, da je bolj podoben psihiatrični ustanovi. Delitev stroškov, načrtovanje otroka, pospravljanje ... Zveni znano?!
Mož se ji gnusi: eno je oprostiti, drugo pozabiti!
24. 06. 2015 08.11Z možem sva skupaj 7 let, 1 leto poročena. Imava 2 leti starega otroka in enega na poti. 3 leta nazaj sem dobila njegov skrivni mail z veliko ogabnega pisanja z neznanimi osebami. Do takrat je bilo vse super – razmerje, prosti čas, skupno življenje, seks … V 5 ih minutah sem spakirala, zmetala vanj vse, kar mi je prišlo pod roke, in s polnim prtljažnikom prtljage odšla. Sledilo je grozno obdobje sestavljanja razbitega popolnega sveta. Po nekaj tednih opravičevanja, joka in prošenj sem privolila, da greva h svetovalki. Šla naj bi samo z njim, da se reši »odvisnosti od dopisovanja«. Ker je drugače dober človek, sem privolila v pomoč. Šlo pa je za zakonsko svetovalko, ki je svoje delo odlično opravila in me prepričala, da zadeva ni tako grozna. Po petih terapijah sem nekako razumela in oprostila. Baje je tako krepil svojo samozavest, ki je ni imel zaradi neurejenih družinskih razmer v otroštvu. Oprostila mogoče, pozabila pa ne… Razmerje je še vedno dobro. Razen… spolnosti. Tu se mi vse upre. Vedno se spomnim na vse tisto. In se mi zagabi. Še dobro, da mu kar hitro pride. Svoje domišljije niti pod razno nisem pripravljena uporabiti. Zdi se mi kot »da si ne zasluži mojega truda«. Vsakič je enako. Še njegovi poljubi med seksom se mi gnusijo – si mislim »pa dobro a moram res cela pod tuš po seksu, da te sperem s sebe«. Karkoli me vmes vpraša, mi gre na živce v stilu »a nebi bil tiho, se skoncentriral, da se čim prej kipneš z mene«. Pride mi vsakič. Zadnjih 15 min je vedno ok tudi zame, prvih 15 pa groznih. Vse te odvratne misli… Prej je bilo drugače – vse na njem me je privlačilo, domišljija je delala v teoriji in praksi. Če odštejemo seks, ki ga je zaradi zgoraj navedenega vse manj, je najina zveza dobra. Lepo se razumeva, imava skupne hobije, prijatelje, humor,… Je super oče in dober mož. Vedno bolj pogosto se najdem, da hrepenim po drugem, več ali manj neznanem moškem, s katerim bi lahko spet izživela svojo strast in domišljijo. Načeloma želim ostati zvesta, popraviti, kar je narobe med nama, a ko pridem pred dejstvo, si želim le roditi, se spraviti k sebi in dobiti ljubimca. Malo, da mojemu »vrnem«, bolj pa zato, da spet postanem ženska. Vem, da ne delaš čudežev, pa vendar… lahko narediš izjemo in poveš par krepkih, da si negativne misli izbijem iz glave, spet postanem ženska ob svojem možu in odmislim željo po strasteh v objemu drugega…
Bralec je obupan!
18. 06. 2015 11.47Brane, živjo! S punco sva skupaj že slabi dve leti, moj problem je pa ta, da ga še vedno noče po domače povedano "povlečt". Sicer ga še nikoli ni nobenemu, pa je mela tudi eno dolgo vezo že pred mano. Vedno jo nekako nagovarjam, da poskusi, da saj to nič ni, ampak vseeno pravi 'enkrat bom', ampak se že vleče veliko časa. Zanima me tvoj nasvet, kaj naj naredim? lp
10 najslabših letal druge svetovne vojne
17. 06. 2015 08.32Nekaj najbolj uspešnih letal druge svetovne vojne poznajo vsi, ki jih to obdobje vsaj malo zanima. Na zavezniški strani sta se v boju odlikovala ameriški mustang P-51 in angleški spitfire, delovni konj nemškega letalstva pa je bil messerschmitt Bf 109.
Slovenski par razkril, kaj se dogaja med njunimi rjuhami!
12. 06. 2015 07.56S partnerjem sva stara 41 in on 47 let. Skupaj sva 4 mesece. v postelji je zelo pozoren in se na vse načine trudi, da bi mi ustregel. Na pretekle izkušnje sem celo odkrila veliko novih položajev in stvari, ki popestrijo seksualno življenje. Ujela sva se tako intelektualno kot seksualno, moti me le edino to...da sprva sploh pri njemu ni prišlo do erekcije. On pravi, da je bil sedaj dolgo samski(5 let) in se mora na zvezo spet navaditi in da bo s časom boljše, da on prav tako uživa ipd.... Sedaj lahko rečem da je mogoče malo boljše, ampak v smislu da mu penis otrdi ampak samo za kratek čas, odnosa oz. izliva še vedno ni sposoben.... Jaz mislim, da ima motnje erekcije in sam sebi tega noče priznat ali pač res potrebuje več časa.... Čudno mi je, ker se je takoj potrudil in nabavil vibrator, pa ne enega, dva in to podkrepil z besedami, da je to popestritev, da normalni moški nimajo težav s tem, da žensko zadovoljijo z vibratorjem, čeprav jaz sama nisem najbolj navdušena nad tovrstnimi igračkami...še vedno mi je najboljši telesni stik, prsti, jezik, roke....prosim za mnenje.Lp
Mlada seksi sodelavka ali žena: je to sploh dilema?
04. 06. 2015 08.19Zdravo. Star sem 36, poročen sem 8 let, zakon je vedno štimal. Pred pol leta pa sem na delu spoznal novo prostovoljko, ki me je takoj prevzela. Mlajša je od mene okoli 10 let, ampak ta punca je res nekaj posebnega. Je božanskega videza, lasje, oči, telo ... Karakterno pa takšne ženske še nisem spoznal. Pred ženo sem jih imel kar nekaj. Razmišlja odraslo, bolj kot vsi v moji okolici. Tega vsega se zaveda, je zelo samozavestna. Je tudi pametna in res nadarjena. Z njo sicer nimam ničesar. Ona tega, kot kaže, tudi ne bi hotela, čeprav nima fanta, je vedno nedostopna in zadržana do vseh, ne samo mene. Jaz pa imam občutek, da sem se noro zaljubil, nonstop mislim na njo, žena mi ze očita, da sploh nisva intimna. Včasih buljim v njeno rito in ima me, da bi jo vzel od zadaj. Tega še nisem doživljal, ob njej se počutim umirjenega, poslušal bi lahko njene ideje nonstop. Problem je, da ne morem spati, jesti, na delu pa ne morem razmišljati trezno. Čez slab mesec ona tudi odhaja in je več ne bo nazaj. Naj povem ženi, naj povem njej??? Počutim se noro, da tu pišem, ampak res ne vem, kaj naj naredim. Tega kolegom ne morem govoriti, ker bi lahko prišle kake govorice. Kaj naj? Hvala. D
Službene pištole puščajo kar na straniščih?!
02. 06. 2015 08.15Po terorističnem napadu na newyorški WTC Američani varnosti v državnih ustanovah posvečajo veliko pozornosti. Uradne zgradbe varujejo oboroženi varnostiki, ki pa naj svoje delo ne bi opravljali tako, kot je treba, zato jim bo država zagotovila dodatna usposabljanja. V čem je težava?
To počne samo tisti, ki NE ljubi!
29. 05. 2015 14.09Hojla Brane! Ne vem, ali imam samo jaz ta problem, vem pa, da ga v tej rubriki še nisem zasledila. S fantom sva v zvezi že šest let. Skupaj živiva že več kot dve leti. V stanovanju, ki sva ga kupila skupaj! Jaz imam 32 let, on 34. V glavnem vse štima, čeprav bi jaz verjetno rada malo več seksala kot on, ampak to ni nek velik problem, saj se seksa ne brani, če ga jaz spomnim nanj (na primer tako, da zvečer, ko on gleda kakšen glup akcijski film, gola zakorakam v dnevno sobo in ga vprašam, ali ne bi raje seksal). Mičkeno je lene sorte, kar sklepam tudi po tem, da ga moram za zamenjavo žarnice ali kaj podobnega, kar naj bi počeli moški, prositi najmanj trikrat, medtem ko jaz kuham, perem, likam in tako naprej (nočem zveneti kot tečnoba, je pa res). A recimo, da imam vse to nekak pod kontrolo. Daleč zunaj moje kontrole je nekaj drugega. To je prihodnost. Vse bolj se sprašujem, ali so bova kdaj poročila (jaz bi se rada) in imela otroke in družino. Kadar ga sprašujem o tem, me malo čudno pogleda, reče pa ali ne vem, ali pa, da ne razmišlja o prihodnosti. Najbolj me razpiz… oprosti, ampak res, ko mi reče, da se o tem ne misli pogovarjati. Mislim, da bi pri 34 letih in po šestih letih v zvezi z menoj, lahko vsaj začel razmišljati o prihodnosti, in vsaj družini, če že ne o poroki, če ima že problem “s papirji, ki nič ne pomenijo” (tko pravi menda zato, ker sta se njegova starša ločila, ko je imel petnajst ali šestnajst let, ne ve pa natančno zakaj sta se ločila). Pred nekaj meseci sem ga celo zapustila za teden dni, pa sem se vrnila, čeprav me vmes ni niti enkrat kontaktiral. Po vrnitvi se je vedel, kot da se ni nič zgodilo. A misliš, da zapravljam čas z njim? Kaj naj storim? Hvala za odgovor. TT
Svetovna katastrofa: To so možnosti, ki jih imamo!
26. 05. 2015 08.17Kakšne možnosti ima človeštvo v primeru globalne katastrofe? Zbežati z Zemlje, se skriti v njeno skorjo ali poskušati preživeti in obnoviti izgubljeno?!
Zaupala nam je, zakaj je z njim!
25. 05. 2015 15.13Živjo, Brane! Imam naslednji problem. Spoznala sem fanta, s katerim se sedaj dobivava na 'kavicah'. Vse je lepo in prav, vendar se fant z mano ne poljublja po francosko. Tudi s prsti me ne 'zrajca'. Jaz se res potrudim zanj, ga obdelam z usti, ga grizem, stiskam in mu pokažem, da si ga želim. Kontra pa ni tega. Tudi z usti mi ne gre dol. Rečem mu, naj se ne zadržuje, naj se izživi, pa nič. Ko sem na njem, mu kar dol pade in vem, da se mu analni seks gnusi. Meni pa to ni nič takega, celo paše mi. Jaz si želim, da bi me zagrabil, vrgel nekam in bil bolj grob. A on mene boža. Res me moti, ker ni prave predigre, vendar mu sama tega ne morem reči oziroma ne vem kako. Rekla sem že, da imam rada kratek in grob seks, pa ni bilo efekta. Pri njem vztrajam samo zato, ker ima res krasen k****. In potem on meni reče, da je strasten.
Veste, zakaj se dogajajo skoki čez plot?
25. 05. 2015 08.06Zdravo, Brane! Star sem 22 let in imam punco 3 leta. Včasih berem te objave in je veliko govora o prevarah. A dejansko ne obstajajo zvesti ljudje, ki ne skočijo kar za vsako ceno in priložnost med rjuhe. Človek postaja vedno bolj skeptičen, ker dejansko je velika možnost, da bo nekdo v paru s kom kaj še dodatno imel. Ženske opisujejo, da doma z možem in družino vse štima, a vseeno se dajo dol s kakšnim sodelavcem, ker jim je tako božansko privlačen, da takšne priložnosti ne smejo zamuditi. A se z dobrim odnosom res ne zmore takšnih stvari rešit? Ali vedno več ljudi gleda samo na svojo rit in jim je ena noč več kot družina in se ne zavedajo posledic? Ali se ne da z eno osebo vse lepo doživet? Včasih se vprašam, če je sploh kakšen par, ki si je zvest od začetka do konca zveze.