problem
Zapletla se je s poročenim ...
24. 02. 2017 09.57Brane, pozdravljen! Pišem ti, ker imam že dlje časa dilemo. Sem namreč mama samohranilka in po razpadu nekajletne zveze zaradi nasilnega partnerja sem se postavila na noge z novim partnerjem, ki pa ni samo moj. Fant je poročen, sam trdi, da zgolj formalno, zaradi premoženja, morda navezanosti. To ve le on. Ker ta najina zveza traja že tri leta, sama namreč potrebujem resnega partnerja, sem v dilemi, kaj narediti. Nikakor ne želim biti le ljubica, druga violina, ki čaka, kdaj pride na prvo mesto in kdaj bo 'midva' dobil pravi pomen. Fanta imam rada, čutim ga in ljubim. A dejansko ga ne poznam dovolj dobro. Pa ni problem v mojem nezaupanju, temveč njegovem. Zakaj se oklepa kvazi žene? S prejšnjim partnerjem sem imela tako skupno premoženje kot tudi hčerko, a ko sva se odločila za razhod, ki je bil vse prej kot prijeten, sva se razšla, formalnosti uredila in greva vsak svojo pot naprej. Prejšnji partner ima namreč hčerko zelo rad, pri vzgoji upošteva moje mnenje. Če ni znal biti skrben partner, oče vsekakor je. Sedanjega partnerja moti tudi to, da se z očetom moje hčerke razumem. A moram se. Zaradi hčerke. In vesela sem, da se. Po letih sodišča končno komunicirava med seboj kot starša. Zgolj in edino to. In moti me. Kdor koli pride v moje življenje, to pač mora razumeti. Da pa o mojem življenju sodi nekdo, ki niti svojega nima urejenega ... s trditvijo, boril sem se za premoženje, imetje, ki ga imam ... Ja, ampak saj ni tvoje, temveč se deli na pol. Otrok nima. Skratka, čakanje in celotna situacija me ubija. Sama nič ne morem narediti. A čeprav ga imam rada, ga ljubim, čutim, še ne pomeni, da lahko umrem zaradi čakanja. Ženska mnenja že imam. Pač, ja, ni vreden tega. Preboli ga. Vzemi si čas zase. In išči novo pot. Prijateljica je dejala tudi, da ga ne ljubim, temveč brutalno vztrajam zgolj zaradi zahvale, ker je bil ob meni, ko sem ga potrebovala. Ko sem se razhajala s prejšnjim partnerjem in sem potrebovala nekoga, ki mi prinese nasmeh na lica. Morda. Ne vem. Pa vendarle bi me izguba strašansko prizadela. A kakor koli ... čakanje ubija. Iskreno, Brane, kaj storiti?
Ko sta med polizala, je ostal samo še ...
15. 02. 2017 13.01Brane, zdravo! Nisem si mislil, da bom kdaj prišel tako daleč, da ti bom pisal, pa vendar. S punco sva bila par skoraj 5 let. Prva tri leta zveze sva se razumela odlično, skoraj perfektno, ko pa se je "MED" polizal, je ostal križ. Oba sva bila pripravljena ta križ nositi, kar pomeni, da sva bila pripravljena na kompromise in pogovore. V tem sva začela razmišljati o stanovanju in željo tudi izpolnila. Naredila sva si novo stanovanje pri meni doma. Vse super. Samo kompromisev ni bilo več, raje sva se skregala in na koncu si je vsak mislil svoje. Zadnjega pol leta zveze sem vedno sanjaril o samskem življenju, saj se mi ni dalo prepirati zaradi banalnih zadev. Vendar ne pozabimo, vseeno sem jo spoštoval, tako kot ona mene. Zveza je zveza, varanja ni. Nekaj dni nazaj sem jo pa pustil. Kaj je bil razlog? Težko je reči, dovolj sem imel 'prepirčkov', dišala mi je samota. Sedaj sem šele 5 dni bi lahko rekel samski. Opazil sem, da mi punca še vedno veliko pomeni, vendar s tem, ko sva se razšla, je ona zelo razočarana. V solzah sem jo gledal in potem prišel do tega, da sem se začel spraševati: "Fak, a sem to res pravilno naredil? A sem zaj****? Vseeno jo imam rad ..." Skratka, en kup vprašanj v glavi. Sprašujem se, ali so to sedaj samo čustva, ki prihajajo za nazaj, se sedaj opazi samo dobre stvari, slabe stvari pa spregledamo. Opazil sem, da me res močno ljubi, fina punca je. Pasala bi mi njena družba, ampak če sem zadnjega pol leta sanjal o samskem življenju, je to verjetno dovolj tehten razlog, da se lahko tolažim, da sem odreagiral pravilno. Ali sem morda zgolj sebičen? Lp
Obupana Slovenka je zaročena z enim, fantazira pa o drugem
10. 02. 2017 10.00Dragi Brane, že kar nekaj časa berem tvoje nasvete. Tokrat sem se odločila, da te vprašam tudi sama, ker res potrebujem nasvet, saj je moja situacija malo drugačne narave kot po navadi. Na primer težave, ki jih imajo moje prijateljice, znanci ... Zato pravzaprav nimam nikogar, ki bi mi lahko res svetoval, bi pa rada tudi nasvet iz moškega zornega kota. Sem zaročena in stara 28 let, s partnerjem sva skupaj že skoraj deset let in pred letom dni se je odločil, da poklekne in seveda sem takoj privolila. Takoj za tem nisem odreagirala, kot sem vedno mislila, da bom. Prstan velikokrat pozabim kar doma, nimam velike želje, da bi si čim prej našla obleko, ne ubadam se z ničimer, povezanim s poroko in nekako se počutim čisto drugače, kot sem se nekaj let nazaj, ko sem si zelo želela takojšnje poroke z njim. Najverjetneje je vse skupaj posledica naslednjega: že kar nekaj let poznam moškega, ki je kar nekaj let starejši od mene in s tem mislim kar dobrih dvajset, vendar me to nikoli ni motilo, saj sem vedno imela občutek, da več kot prijatelja nikoli ne bova. Pred kratkim sva se srečevala malo več zaradi skupnih prijateljev in službe, očaral me je že, ko sem ga nekaj let nazaj prvič videla, vendar je bil takrat poročen. Tokrat je bilo drugače, samo ko me pogleda, sem čisto izgubljena in zelo si ga želim, ne morem nehati premišljevati o njem. Hujše je bilo, ko sem spoznala, da si tudi on želi mene, saj mi je to kar sam povedal, takoj za tem, ko sem mu zaupala, kaj čutim. Poljubil me je takoj zatem, in to je spremenilo vse, imam občutek, da do mojega fanta ne čutim več to, kar sem vedno čutila, in možnost je, da si tega moškega želim tako močno, da čutim veliko več kot le poželenje. Sedeti v njegovi bližini, mi je težko, trese se mi telo in omami me vsak njegov pogled, njegov glas, njegov parfum enostavno vse ... je visok, modrih oči in zelo šarmanten. Problem je v tem, da se po tistem ni zgodilo več nič in najverjetneje si me vseeno ne želi tako močno, kot je to povedal, ko sva govorila o tem, saj bi me vendar v tem primeru kaj poklical, a ne? Ne vem, kaj naj storim, kako naj izvem, kaj si sploh želim, in mogoče mi lahko vsaj s tem pomagaš, da mi poveš, kako razmišljajo starejši moški, kot je on? Hvala za pomoč!
Slabe napovedi: verjetno bo zbolel vsak drugi moški!
03. 02. 2017 09.214. februar je Svetovni dan boja proti raku, ki ga na slovenskem in globalnem nivoju obeležujemo z različnimi aktivnostmi in predvsem sporočamo, da prav vsi – torej posamezniki in celotna skupnost – lahko aktivno prispevamo k zmanjševanju obolevanja za to boleznijo.
Na pomoč, moj dragi mi sledi kot senca!
26. 01. 2017 17.09Imam super fanta, delavnega, zagnanega, poštenega, spoštljivega do mene, zame bi naredil vse. Včasih celo preveč. Težava, ki jo vidim in za katero ne vem, ali je moja ali njegova, je sledeča. Z mano bi preživel 24 ur na dan, če bi le lahko. Ko je v službi, mi ves čas pošilja sporočila, ki utripajo še hitreje in pogosteje, če ne odgovorim takoj. Med malico velikokrat priteče v mojo službo. Ko pride domov, je slednje: zdaj se boš ukvarjala malo z mano. Če čuti, da sem preveč oddaljena (miselno ali 2 metra stran od njega), se pritožuje, naj ga malo "pocartam" in se ukvarjam z njim. Kadar se odpravim na pijačo s prijateljico, se ob prihodu domov znajdem pred "namuljenim" obrazom, ki mi govori: poglej, kakšno krivico mi delaš! Sam ne mara izhodov s prijatelji, sama ga o tem velikokrat prepričujem, a zaman. Njegov smisel sem jaz, vse ostalo je izguba časa. Ko sva nekje skupaj ali na obisku in stopim iz ene sobe v drugo, je v maksimalno 3 minutah za mano. Včasih se mi zdi, da mu predstavljam osebo, ki mora zanj skrbeti tako fizično kot čustveno. Ob tem izgubljam sebe, živce, sproščenost in sem ves čas živčna in na trnih. Je dober fant, ne bi mi škodoval, me prizadel, lagal, varal. Je skrbna oseba, ki načrtuje prihodnost in si želi graditi v življenju. Sem preveč kompleksna jaz, bi morala biti malo bolj ženstvena? Nisem ravno romantičen tip ženske ... Sprašujem se, ali sem preveč zahtevna in stroga jaz ali on? Potrebujem rahel potisk na eno stran. ...
Nikar ne delajte teh napak!
26. 01. 2017 12.13Ste se tudi vi najmanj enkrat v življenju odločili narediti konec nezdravemu življenjskemu slogu in svoje telo 'spraviti v red'? Morda celo v začetku letošnjega leta? Vse lepo in prav, a kaj ko so želje in pričakovanja eno, realnost pa nekaj povsem drugega. Ker rezultatov po nekaj tednih ni od nikoder ali pa so prevelike spremembe preveč stresne, začetna zagnanost hitro zbledi in spet smo na začetku. A naj bo tokrat drugače; nikar ne obupajte, ampak najdite motivacijo in vztrajajte!
Ko se pomerita Arsenal in Porto - a ne na igrišču ...
25. 01. 2017 13.35Ste zagret navijač katerega od evropskih nogometnih klubov? Potem zagotovo ne bi imeli čisto nič proti, če bi vas poklicali administratorji tega kluba in vas povabili na navijaški trening. No, v štirih državah se je to že zgodilo, navijači pa so poleg lojalnosti moštvu morali izpolniti še en izjemno pomemben pogoj: imeti so morali preveč kilogramov!
Po vsakem seksu joče, on pa ...
24. 01. 2017 09.06Pozdravljen Brane! S fantom sva skupaj že 7 let. Stara sva 25 let in skupaj živiva že dve leti. Zadnje leto sva imela veliko težav in fant se je navadil z mano grdo govoriti, me žaliti, preklinjati in poniževati. Večkrat sem se poskusila pogovoriti z njim in mu povedala, kako me to boli in prizadane. Nekajkrat je sicer poslušal in potem je bilo kakšen teden malo bolje, vendar je hitro znova začel delati isto. Vsak pogovor je obrnil sebi v prid: na koncu sem tako vedno jaz vsega kriva in če ne rečem ja in mu glede vsega pritrdim, se še bolj skrega z mano in temu ni videti konca. Probleme imava tudi v postelji, saj se jaz nikakor ne morem sprostiti in v odnosih niti malo več ne uživam. V bistvu me vsak odnos boli in po vsakem seksu jokam. On se takrat obrne in zaspi, nikoli me ne potolaži in vseenu mu je, če vsako noč zaspim v solzah. Zanj sem se močno spremenila, zanj naredim vse, kar je v moji moči. Sam mi ne pomaga veliko. Včasih kaj pospravi, to je pa tudi vse. Počutim se, kot da sem za vse sama. Res sem oseba, ki se ji ni problem pogovarjati, zato sem se vsaj enkrat na teden poskusila pogovorit z njim, ampak zdaj nimam več moči. Zdi se mi, da ne znam več naprej. Fanta imam najrajši na svetu in z njim sem si želela v kratkem ustvariti družino, zdaj sem pa na točki, ko iščem pomoč sama zase, saj niti spati ne morem več, z živci sem čisto na koncu. Prosim te za nasvet, kaj naj še nardim, da rešim najino zvezo. Kako naj mu še pokažem, da se trudim za naju, da sem res utrujena in da nimam več moči? Hvala!
Mlada Slovenka obupuje zaradi fantovih težav z erekcijo
13. 01. 2017 14.16Živjo Brane. Pišem ti, ker imava s fantom kar velike probleme spolne narave. Dva mesca nazaj sva začela z zvezo, že prej pa sva velikokrat skoraj začela z resno zvezo. Z njim sem tudi izgubila nedolžnost. Od takrat sva bila intimna samo trikrat, saj je malo priložnosti, ko sva sama in bi lahko. Le dvakrat od tega je bil seks v redu, saj ga jaz nisem zelo čutila in je bil seks kar malo dolgočasen. Njemu ni uspelo priti do vrhunca, rekel pa je, da je blizu, po menjavi položaja tudi ni bilo nič drugače, vmes mu je celo erekcija kar nekoliko prenehala. Tretjič pa mu ni v celoti uspela erekcija, niti po poskusu oralnega seksa. S tem mislim na to, da je bil penis nekoliko trd, vendar ne zadosti. O tem sva se pogovorila in misliva, da je problem psihične narave, saj s prejšnjimi partnericami ni imel teh problemov. Pri prejšnjih spolnih odnosih je bil po mojem mnenju problem v tem, da mu penis ni otrdel popolnoma oziroma zadosti, zato je bil seks dolgočasen. Mogoče je problem v tem, da je prvič s punco, do katere čuti ljubezen in ga podzavestno skrbi, kako mu bo uspelo in kako bo meni. Skrbi me, ker ga bo ob naslednjem poskusu obremenjeval še prejšnji "neuspeli" poskus. Prosim za kakršen koli nasvet, hvala.
Pozor, nikar ne abstinirajte predolgo!
09. 01. 2017 10.17Pozitivni učinki rednega seksa so dobro znani, če pa trenutno v vašem življenju ni akcije, naj vas spomnimo, zakaj ni dobro predolgo abstinirati.
Obupana Slovenka si ga noro želi, on pa ...
06. 01. 2017 09.40Živijo, Brane! Pišem iz skrajnega obupa, ker res ne vem, kaj naj storim. Po večletni zvezi s fantom (jaz 20, on 22), s katerim sem v bistvu odraščala skupaj, sva se razšla. To zame sicer ni bil razhod, saj mi ni pustil niti do normalnega pogovora z njim, popolnoma me je ignoriral in mi samo metal besede pod nos. Za nekatere priznam, da si zaslužim, saj sem sama to dopustila, ampak zdaj ne vidim izhoda. Glavni razlog, da me je pustil, je, da me ne more več prenašati. Zakaj? Zato ker se vsake toliko časa zgodi, da mi kakšna oseba moškega spola pošlje kakšen sms, v smislu da si me želi. Neštetokrat sem mu povedala, da me drugi ne zanimajo. On me sploh noče poslušati. Pravi, da sem lažnivka, zato ker sem bila nekega dne s prijateljico na pijači, kjer mi je eden začel pisati po treh letih brez stika, prijateljici sem dala telefon, ona pa si je z njim pisala in ga zavajala, se pretvarjala, da jaz pišem. Fant je seveda to potem videl in začel mene obtoževati, da sem jaz lažnivka, zahrbtna, itd. Tistega, ki je pisal, si sploh ne želim. Kako naj živim, če pa ljubim njega. Vse se mi je podrlo, on je dejansko moj razlog za to, da se trudim in da ne obupam. Potrebujem ga in ne morem kar pozabiti večletne zveze zaradi te neumnosti, ki je v resnici sploh nisem naredila. Fantu skušam pošiljati sms-e, kljub temu, da ni minilo niti 24 ur, odkar sva se skregala. On me zavrača, da mu je dovolj, da ga dušim ... Sploh ga ne prepoznam. Oba imava psiho povsem uničeno, jaz še posebej, ker ga ne želim izgubiti zaradi take neumnosti. Kako naj se pretvarjam, da mi je vseeno, če mi ni? Se je že zgodilo, da sva se skregala zaradi podobnih dogodkov, vendar sva se vedno pobotala, včasih je trajalo veliko časa, ampak sva se. Zdaj pa me zelo skrbi in res več ne vem, kako naprej. Enkrat, ko sva se skregala, mi je poslal link od ene objave iz arhiva "Brane, pomagaj," kjer je neki moški imel podoben problem kot midva takrat, in ga je tvoj odgovor "prepričal". No, vsaj tako predvidevam, da je bilo. Morda se zdi, da pretiravam, vendar sem uničena, željna njegove ljubezni in objema. Rada bi ga dobila nazaj k sebi. Vem, da nekoga, ki ga ljubiš, ne moreš kar tako prenehati ljubiti, kot da se nič ni zgodilo in postati tujec z njim. Srce me boli, nimam volje do ničesar. Kako naj mu pokažem, da si želim samo njega in da ga resnično ljubim? Po vsem tem, kar sva dala skozi, sem prepričana, da je pravi zame, saj sva že toliko stvari in dogodkov dala čez v teh skoraj petih letih zveze. Vedno je bil tu, ko sem ga potrebovala, zanj sem vedno pripravljena narediti vse. V skoraj vsem sva se ujemala, zdaj pa sem sesuta in se bojim življenja brez njega, ker sem ga tako vzjubila. Ne reci mi, naj ga pozabim in grem naprej, ker ne morem. Enostavno ne morem. Rada bi se dobila z njim na pogovoru, ampak je proti temu in pravi, da sva se že pogovorila, čeprav se nisva, ker me ni sploh poslušal in me je samo ignoriral. Prosim te za nasvet/-e.
Boji se, da jo bodo spet premamile ženske
05. 01. 2017 08.17Naj Vas prav lepo pozdravim iz nekoliko toplejšega Maribora. Bom kar iskrena in priznala, da sem to rubriko odkrila šele pred kratkim, ko sem se vrnila iz tujine. Mislim, da ste mnogim dvomljivcem/razočarancem ... odprli oči in jim, po mojem najljubšem stilu (direktno), povedali to, kar so verjetno sami v sebi že vedeli, pa tega niso znali realizirati. Ali pa ne. Ali pa ste zadevo premleli in ocenili iz več zornih kotov, se poglobili v vsako pomoči potrebno osebo in njen problem predelali bolj temeljito kot ta oseba sama (verjetno). In čeprav jaz sama pri sebi vem določene stvari in jih tako kot oni ne znam realizirati ... In čeprav sem zadevo predelala in razčlenila na prafaktorje, da bi se končno v življenju odločila pravilno in brez dvomov zaživela vsak dan ... Ne vem, kaj je dejansko tisto ''pravo'' oziroma tista ''magična oseba'', ki naj bi čakala prav vsakega. Stara sem nekaj čez 30 in ne vem, ali se upravičeno naslavljam kot homoseksualka; vedno sem imela tako intimne stike kot partnerske zveze le z ženskami, sedaj pa sem prvič (že leto in pol) z moškim. Ne vem, kaj se je zgodilo in ne vem, zakaj se je zgodilo, a se je. In preden sem se sploh začela zavedati, je bilo eno leto naokoli. Z njim uživam in se čutim ljubljena, spolne odnose začiniva z igračkami, sva odprta ... Problem nastopi, ko se med spolnim odnosom zalotim, da mislim na žensko in res imam slabo vest. Prav tako sem prvič z moškim doživela ''fazo'' ljubosumja, ker opazuje ženske (sicer res intenzivno opazuje). Mislite, g. Brane, da me to moti, ker tudi mene privlačijo? Ker se tudi jaz obrnem za žensko, ker me ženske vzburjajo? Ali je kriva moška družba za to, da nisem tako sigurna o sebi? (to je teorija nekaterih prijateljic). Zmedena sem in sploh ne vem, kaj točno naj vprašam in kako naj zaokrožim to zadevo, ki ji jaz 'pravim' problem. Nisem sigurna, če si to želim, kljub temu, da se vsak dan pogovarjava o družini, prihodnosti ... Ženske so vedno bile del mojega življenja in strah me je, da me bo spet bolj zamikala ''nežna stran.'' Naj povem, da si nekoč želim svojih otrok in morda me je ta želja pripeljala do mojega izbranca; v usodo sicer ne verjamem, a kaj če je to samo današnji ideal popolnih družinic in si tega ne upam priznati? Ali nenehno teženje matere, ki si tako nestrpno želi vnukov? Trenutno res ne najdem svojega notranjega mira in prvič sem se znašla v takšni situaciji, kjer lahko vso noč premlevam o pravilni odločitvi in do nje ne znam priti. Verjamem, da se boste potrudili in me poskusili vsaj malo potolažiti (kljub temu, da sem izgubljen primer). S spoštovanjem, Homos
Ob njem je postala nenasitna ženska, vendar ...
23. 12. 2016 13.58Pozdravljen Brane! Upam, da me ne boš kritiziral, ker v bistvu nimam problema, pa ti veeeno pišem za nasvet. Pišem ti zato, ker se bojim, da ga bom imela. Pred enajstimi meseci sem zapustila dolgoletnega fanta, s katerim sva bila skupaj od prvega letnika faksa, ker sem se noro zaljubila v tega nekaj let starejšega moškega, s katerim imava čudovito razmerje. Jaz imam trideset let, on šest let več. Čisto vse štima. Res. Vse, vse, vse. Pozoren je, nežen je, kavalir je. Vsak dan mi večkrat reče, da me ljubi. V postelji pa je car, ob katerem sem postala nenasitna ženska. Nikoli prej se mi ni toliko seksalo. Včasih mi je bilo enkrat, dvakrat na dan dovolj. Zdaj bi vsak dan. Vedno mi pride. Prej ni bilo tako. V čem je problem? Kot sem namignila na začetku, ga ni oziroma je v moji glavi. Strah me je, da se me bo nekega dne naveličal in me zapustil. Nobenega razloga nimam za te negativne misli, ker se v enajstih mesecih ni niti malo spremenil. Ne bojim se, da me bo zapustil jutri ali prihodnji teden, ampak čez leto, dve, kadar koli. Prav anksiozna postajam zato. Kako naj se iznebim tega strahu, ki me preganja. Kako naj se prepričam, da bo najina ljubezen večna. Da me bo nekega lepa dne zaprosil za roko. Ob njem si prvič želim tudi otrok. On poroke in otrok še nikoli ni omenil. O njegovi ljubezenski preteklosti ne vem drugega, kot to, da je imel več nekajletnih razmerij. Tudi to me skrbi. Pomagaj, pliz. Hvala in lep pozdrav od Nesigurnice
Ker so imele prekratka krila ...
15. 12. 2016 13.18Približno 30 žensk, zaposlenih v izraelskem parlamentu, se je odločilo za protest zaradi tamkajšnjih pravil oblačenja. Nekaterih zaposlenih namreč niso spustili v kneset, ker naj bi nosila prekratka krila, ki da niso v skladu s pravili oblačenja in jih zato obravnavajo kot neprimerno modno izbiro za hram izraelske zakonodaje.
Že dalj časa delate na otroku, pa ne uspe? To je lahko vzrok!
14. 12. 2016 11.06Neplodnost postaja vse pogostejša težava pri Slovenkah in Slovencih, saj vse več parov išče zdravniško pomoč, ker jim kljub trudu in preizkušanju najrazličnejših metod ne uspe zaploditi otroka. Do tega lahko pride zaradi najrazličnejših dejavnikov. Preverite, kateri so najbolj pogosti!
Muli se, ker mu je rekla 'not mi ga daj', čeprav je bil že not
14. 12. 2016 09.06Pozdravljen, Brane! Problem imam s partnerjem, ki sem ga povzročila sama. Na smrt je užaljen, muli se, “mi ne da” in pravi, da resno razmišlja o tem, da bi končal razmerje. Zelo, zelo ga imam rada. In tudi on me ima zelo, zelo rad oziroma me je imel, dokler nisem med zadnjim seksom – upam, da ne bo zadnji – spregovorila štirih morda usodnih besed. Not mi ga daj, sem vzkliknila. Problem je bil v tem, da sem ga že imela noter’, a jaz ga nekako nisem čutila. Naj dodam, da sem bila čisto na ful zrajcana. Tako kot že dolgo ne. Z njegovim penisom sem povsem zadovoljna, ker ne rabim in nikoli nisem rabila nadstandardnih, da bi bila v postelji zadovoljna in zadovoljena. Sedaj mi on vedno, ko želim seksati, da košarico in reče, da ima zame očitno premajhnega ali kaj podobnega. Zakaj sem to rekla? Zakaj ga nisem čutila? Pomagaj, prosim! Kako naj ga prepričam, da ima čisto normalen povprečen penis in da ne rabim nič večjega. Vnaprej hvala. Tvoja redna bralka TT
V digitalizaciji ni ustavljanja, ker te bodo drugi prehiteli
01. 12. 2016 15.44V današnjem času hitre digitalne preobrazbe ni ustavljanja, ker boš kmalu gledal druge v hrbet. Jasna strategija, ki si jo je Slovenija zadala na tem področju, je zato izrednega pomena, ampak slediti mora tudi izvedba, je v pogovoru za STA povedal Damir Buljubašić iz ameriškega tehnološkega velikana Oracle.
Je res samo premalo vlažna?
29. 11. 2016 11.24Pozdravljen, Brane! Pišem ti glede svojega problema, če sploh je problem? Skratka, vsakič, ko se samozadovoljujem, doživim orgazem. In občutek je povsem drugačen kot med seksom. Vsakič ko fant uporablja prst ali ko seksava, mi paše, hkrati pa tudi ne, saj imam občutek, kot da me tišči na stranišče. Ko preneha, tega občutka ni več. Imam pa tudi občutek, da če bi nadaljeval, bi doživela orgazem, ki pa (se mi zdi) bi bil povsem drugačen od tistega, ki ga doživim sama s sabo. Naj povem še, da imam zelo ozko vagino, zato me na začetku večkrat boli in tudi od zadaj je manj prijetno kot pri navadnem položaju. Saj z mano ni nič narobe, kajne? Oprosti za zmedeno sporočilo, vendar tega nisem znala drugače ubesediti. Za odgovor se ti že vnaprej zahvaljujem!
Dvakrat na mesec ji je premalo, zato ...
29. 11. 2016 13.19Živjo, Brane. Naj najprej pohvalim tvojo rubriko, ker je res totalno kul. Naj na hitro opišem situacijo, in sicer je stvar sledeča. 6 let in skoraj 4 mesece sem že v zvezi s fantom, ki je 5 let starejši od mene (jaz 23, on 28), 5 let in pol pa že živiva skupaj. Ko sva se spoznala, je bil zelo zainteresiran za seks, ko pa sem se vselila k njemu, je to nekako izginilo. Včasih tudi po 4 mesece ni bilo ne duha ne sluha o užitkih med rjuhami. Čeprav se je to, odkar živiva v hiši na samem, spremenilo, ampak se mi zdi, da je še vedno premalo (1x do 2x na mesec). Problem pa nastane pri dveh stvareh. Prvič: oralnega seksa mi sploh ne nudi in sploh ne vem, kaj ga tako odvrača od tega, čeprav pri meni spodaj vladata "red" in higiena. Druga stvar je ta, da sem ga že 2x prevarala s svojim bivšim (naj omenim, da sem pred sedanjim parterjem imela samo enega), ki pa je od mene starejši 8 let. A ve, kako se stvarem streže. Seks z njim je dobesedno vrhunski. V glavnem, ve, kako zadovoljiti žensko. In pri vsem tem nimam (ne vem, zakaj ne) niti kančka slabe vesti. Naj omenim, da mi bivši zelo veliko pomeni. Prosim te za kakršen koli nasvet glede vsega skupaj. Uživaj! Zbegana
Kaj je huje - poženščen moški ali ženska z 'jajci'?
17. 11. 2016 15.05Pozdravljen, Brane. Malo se bom izpovedala in postavila nekaj vprašanj. Ženska sem. Da, ženska v polnem pomenu besede: počutim se ženstveno, vedem se ženstveno, oblačim se ženstveno ... Pa vendar se premnogokrat počutim, da imam več jajc kot marsikateri tip, in to mi ni všeč, kar se ljubezenskih odnosov tiče. Ne da mi ni všeč, da sem jaz odločna, samostojna ženska in še zdaleč, da bi bila konzervativna, ampak v okviru intimnih ljubezenskih odnosov mi ni všeč, če je tip pusy. Ne vem, kaj se je zgodilo z generacijo tipov, ki so zdaj stari nekje med 30 in 40, ampak sploh ne znajo odigrati nobene vloge pri vzpostavljanju ljubezenskih razmerij, še najmanj pa tiste moške, možate, dominante. V tem svojem opažanju še zdaleč nisem edina, pridružuje se mi masa znank. Govorim predvsem o odnosu do tega, kako ti "mladi" samski moški pristopijo do ženske, ali bolje rečeno, sploh ne pristopijo in se prepustijo, da pač ena zagrebe za njih (pri tem so svetle izjeme zasedeni, poročeni ali celo sveže pečeni očetje - groza!!!). Halooo?!? A je tipom to dejansko rajcig? A dejansko spoštujejo to žensko in so sploh zagreti zanjo? A je tej ženski to rajcig, vzpodbudno? A se počuti kaj občudovana? Kje je tu romantika, dvorjenje? Zadnjič sem gledala oddajo o prvi jugoslovanski diskoteki, ki je bila odprta nekje v sedemdesetih letih na jadranski obali. Zdaj že ostareli moški, ki je to diskoteko obiskoval, je med drugim dejal: "To so bili še časi, ko so moški znali pristopati do žensk!". Hja, še starejši moški opazijo pomehkuženost današnjih tipov, ki jih z razlogom ne bom poimenovala moški. Pa kar vsi so nekaj zmedeni, zgubljeni, čakajo na vrhunec svoje kariere, na dan D, da bodo pripravljeni na resno razmerje, ta čas pa bi samo nekaj postrani ali samo poskušali in zraven vsak dan na kosilo k mamici. Seveda posplošujem in naj mi oprosti peščica tistih pravih moških, kar jih je. Ampak po žalostni statistiki sodeč, je ta peščica tako skromna, da bi skoraj kazalo zgrabiti prvega takega moškega, ki pride mimo, pa če bi mi bil všeč ali ne. Vendarle pa se imam toliko rada, da si privoščim osebo, ki je tudi meni všeč, kar je konec koncev tudi edina zdrava podlaga za trajno in stabilno zvezo. Marsikdo mi je že pribil: "Kako si pa ti lahko samska? Mogoče si preveč izbirčna ..." ali pa "Zate pa gotovo stojijo v vrsti!". S tem ne želim povedati, kako sem jaz oh in sploh, lepota pa je po mojem prepričanju zelo relativna stvar. Lahko pa rečem, da verjamem, da sem zabavna, urejena in prijazna oseba in da mi drugi rečejo, da sem postavna in lušna. Aja, pa kak freak tudi nisem, ena dolgoletna zveza se je pač končala. A ne glede na to, vrste ni in nimam kaj izbirati in zatorej nisem izbirčna. Omenjene vrste tudi ni pri mnogih izjemno simpatičnih prijateljicah in znankah. Kaj vrste, večina "razmerij" pri teh prijateljicah in znankah se je začela na žensko pobudo, ker če bi čakale na tipe, bi le-tem najbrž 7x zrasla brada okoli šanka, katerega se tako goreče oklepajo. Žal to ponavadi niso trajna in globoka razmerja, ker tipi preprosto niso dovolj zainteresirani. Logično - po svojem bistvu so lovci, a se v tej situaciji počutijo kot plen. Še največ sreče so imele tiste, ki so svojo ljubezen spoznale kje v tujini. Pa ne mi reci, da pri nas ni več moških, ali? Kot pravi Feri Lainšček "Sreča ni nekaj, kar pride naproti." So, what shall I do??? ;)
Križi mladega Slovenca: poraščenost, prezgodnji izliv in revščina med nogami
17. 11. 2016 14.51Pozdravljen Brane. Star sem 21 let in imam problem s samopodobo, saj sem zelo, zelo kosmat. Po rokah, nogah, prsih, na srečo po hrbtu nisem, mogoče samo kakšna dlaka. Zaradi tega sem zelo sramežljiv in se ne upam zaplesti s kakšno punco, ker me je strah njenega odziva, ko me bo videla golega. Imel sem že priložnosti biti z veliko puncami, in to s hudimi bejbami, a si nisem nikoli upal imeti kaj več, ker me je sram teh dlak in si ne predstavljam, če bi se moral iti z njo kopat v terme in bi bil kot en medo. Ta problem s poraščenostjo pa je vodil v drug problem, v samozadoljevanje. A če bi bil samo kosmat, bi se še upal zaplesti, a kaj ko mi tudi hitro pride. Se kar precej samozadovoljujem in mi tudi zelo hitro pride. Je posledica hitrega izliva masturbiranje? Včasih mi je že prišlo med poljubljanjem s punco in si nisem upal dlje iti, tako zelo sem bil vzburjen. Sedaj imam že kakšne 3 mesece 'punco', a sem z njo predvsem zaradi seksa, ker mi ni tako privlačna, da bi z njo upal imeti kaj več. A tudi z njo mi je na začetku prišlo že med poljubljanjem, zdaj zdržim malo dlje, ga lahko dam noter, ampak ga morem takoj ven vzeti, ker drugače je spet izliv. No, včasih lahko malo dlje, a to je tak seks, da ga dam parkrat noter pa ven pa konec. Včasih ga sploh ne morem poriniti do konca, ker že čutim, da mi bo prišlo. In ker ne čutim takšne povezanosti in privlačnosti, se še zdaj naprej samozadovoljujem na privlačnejša dekleta, skoraj vsak dan. Včasih samo na Facebooku vidim kakšno dobro bejbo in že začnem, samo ne končam vedno z orgazmom, prej končam. No skratka, zdaj mi med poljubljanjem več ne pride, torej že je majhen napredek. A me je strah, če bi bil s kakšno hudo bejbo, kot sem že prej omenil in bi bil zelo vzburjen, da bi bilo spet vse isto. Sicer sem že poskusil zadržati izliv, a ko zadržim, mi potem vse dol pade, je enako, kot če bi mi prišlo. Razlika je samo v tem, da ni izliva. Ko se samozadovoljujem, poskušam čim dlje zdržati brez izliva, imam premore vmes, a kaj če med seksom si vedno ne morem privoščiti tega, ker včasih ga dam noter pa že čutim, da bo prišlo. Ali ima masturbiranje posledice na poraščenosti? Zaradi hormonov ali ne vem česa ... Sem že mislil iti na lasersko odstranjevanje dlačic, a to vse preveč stane. No, kar pa je še tretji problem, je tudi, da nimam velikega. Kakšnih 14, mogoče 15 cm v erekciji. Tako da, problemov kar precej. Pa po videzu ne zgledam slabo, kar dobro (če sem v dolgih hlačah pa rokavih :) ), ker kot sem že omenil, bi lahko veliko dobrih bejb spravil v posteljo, pa ni poguma. In zdaj, ko gledam za nazaj, mi je zelo žal, da nisem. Upam, da odgovoriš, za pravopisne napake se opravičujem. Lep pozdrav! medo kosmatinko
7 največjih tveganj za moške srednjih let
28. 10. 2016 14.00Vodilni vzroki smrti moških v srednjih letih in kasneje, so: bolezni srca, rak, nenamerne poškodbe, možganska kap, sladkorna bolezen, bolezni dihal, samomor in Alzheimerjeva bolezen. Za zmanjšanje uspešnega udara teh 'morilcev', prenehajte z nekaterimi kritičnimi navadami, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
To je bolezen, ki je usodna za 350 Slovencev na leto!
27. 10. 2016 14.56Bliža se november, ki je razglašen kot mesec movember, v katerem je v središču pozornosti rak prostate. Zaradi tega raka namreč po nepotrebnem umre preveč Slovencev, več kot 350 na leto, 1300 letno jih na novo zboli. Pred tremi leti je bilo 13.717 takih bolnikov, za letos predvidevajo, da jih bo 14.800. Stroka priporoča moškim po 45. letu testiranje.
Je super partner, a ko se napije ...
20. 10. 2016 15.50Zdravo Brane. Vem, da daješ super nasvete, ki jih tudi sam večkrat prebiram. Imam partnerja, tudi ljubkega sinka ... Vse je nekako, bi rekla temu, super, dokler moj dragi ne pogleda v kozarec. Ne vedno, ampak velikokrat sem deležna neprimernih komentarjev od njega, njegovo vedenje se v trenutku spremeni (ga ne prepoznam), v glavnem, po vsem tem, ko mu v vsem ustrežem, kuham, perem, skrbim za vse, kot naj bi se spodobilo, dobim na pladnju besede, ki me zelo zarežejo v srce in privabijo solze v moje oči. Ne vem, kako naj reagiram, kaj naj rečem, kako naj mu dam vedeti oziroma mu povem, da tega enostavno ne bom prenašala. Rada bi ga nekako skulirala, da se bo moški precej zamislil in dojel, da mislim smrtno resno. Ne bi rada, da greva narazen, tudi zaradi otroka ne, saj je sicer super človek. Prosim, pomagaj mi. Naj povem, da se takšni izpadi večkrat dogajajo. In mene to srčno boli. Ne predstavljam si, da greva narazen in nočem, da otrok trpi, rada bi mu nekako pokazala, da si tega ne zaslužim po vsem tem oziroma da bo začel ceniti stvari, ki jih delam zanj. Obupana sem. Nazadnje sem mu povedala, da tega ne bom prenašala in si tega ne zaslužim. Ko ga pustim dan ali dva pri miru, se držim bolj zase, je samo tiho, nič ne reče. Sama sem takšne narave, da se kar hitro ohladim, če sem jezna, in nekako sama začnem pogovor, tudi če je tiho. Žal takšna sem, ne znam se trmati teden dni, ampak imam občutek, da on potem to jemlje, kot da sem se ohladila in je vse okej in po starem. Naredi pa ne ničesar, da bi se kaj spremenilo, tudi opravičiti se ne zna, ali se mogoče noče, ali ga je sram. Ne vem, predvidevam ... Prosim, pomagaj, kaj naj naredim, da si bo mogoče vsaj malo zamislil in začel kakšno stvar tudi ceniti, ali da bo nekako zaznal, da te stvari bolijo. Naj povem, da včasih, ko malo preveč spije, začne metati stvari v nos, ki nimajo nobene povezave z mano oziroma njegova domišljija dobi nenavadne zamisli in prigode, in potem vse leti name. Hvala za kakršen koli nasvet. Pomagaj mi, da rešim vse skupaj po najbolj normalni poti. Hvala, 100-krat. Lp
Kako izbrati partnerico za vse življenje?
28. 10. 2016 09.04Čeprav moški v mladosti izbirajo željna zabave in privlačna dekleta, pa takrat, ko začutijo željo, da bi imeli dolgoročno dekle, izbirajo drugače. Takrat so namreč pomembne nekatere druge kakovosti. Preverite, katere.
Poraščenost, 'vamp', potenje ... Križi in težave!
27. 09. 2016 18.11Čeprav na splošno velja, da se ženske že po naravi bolj obremenjujejo s svojim telesom, moški niso izjeme. Tudi njih lahko pesti cela vrsta večjih ali manjših telesnih nepravilnosti ali nevšečnosti, ki lahko vplivajo na njihovo samopodobo.
Šest dejstev, ki vam jih zdravnik zamolči
18. 09. 2016 23.39Današnji čas je kratek in dragocen. Ljudje poskušamo čimbolje skrbeti zase in čim manjkrat obiskati zdravnika. Vendar pa včasih potrebujemo njegovo pomoč. Kaj nam zdravniki lahko zamolčijo?
Zaljubil se je v najboljšo prijateljico. Kaj pa zdaj?
23. 09. 2016 07.30Živjo Brane! Imam en velik problem. Zaljubil sem se v najbolšo prijateljico in žal ne vem, kaj narediti. Bila mi je všeč že več let in čustva so postajala vedno bolj globoka. Vsi prijatelji mi govorijo, naj ji to povem, vendar se bojim zavrnitve in vem, da bom tako postal ranljiv. Ko sem z njo, se imava zmeraj zelo lepo in zdi se mi, da ko se dobim z drugimi prijateljicami, vedno postane malo ljubosumna in mi to ne da miru. Imam občutek, kot da sem ji tudi jaz všeč. Že več kot dva meseca se trudim, da bi ji to povedal, vendar ne zberem poguma. Bojim se, da bi me zavrnila ali pa bi to uničilo najino prijateljstvo. Nočem, da se to zgodi, saj mi veliko pomeni. Obenem pa nočem, da mi čez 10 let, ko bo že prepozno, pove, kako sem ji bil všeč in da je hotela biti z mano. Star sem 20 let, ona pa je pol leta starejša. Lp
Zakaj sta samo prijatelja?
07. 09. 2016 22.55Najbrž je naslednja situacija znana mnogo moškim: zaljubljeni so v dekle, s katero se pogosto družijo, in komaj čakajo, da se stvar prestavi na naslednjo raven. Več časa, kot preživijo z njo, bolj jim je všeč vse na njej, od govora do smeha ter dejstva, da se z njo lahko pogovarjajo o praktično vsem.
Naj mu pove, koliko jih je grelo njeno posteljo?
06. 09. 2016 08.30Pozdravljen, Brane. Imam problem, ki je v bistvu posledica tega, da do zdaj še nisem imela resnega trajnejšega razmerja (daljšega od nekaj mesecev), imela pa sem kar precej kratkih zvez. Tudi zelo kratkih, ker imam pač rada seks. Stara sem 26 in sem na začetku novega razmerja, ki kaže, da utegne postati zelo resno. Ne vem, če sem že kdaj imela kakšnega moškega tako zelo rada. Tudi on je zelo zaljubljen. Najin seks je dobesedno eksploziven. On trdi, da predvsem zaradi mene. Večkrat mi reče, da sem fantastična ljubimka in da še ni bil s tako fantastično ljubimko. To me ne bi motilo, če ne bi ob tem vse večkrat spraševal, s koliko moškimi sem spala. Bojim se, da mu resnična številka ne bi bila všeč, in sem razdvojena med resnico in lažjo. Kaj naj naredim? Naj priznam, ali naj se zlažem? Mislim, da mu bom nekaj morala povedati, saj je zelo vztrajen s tem vprašanjem. Pomagaj! Hvala vnaprej za dober nasvet. Ljubiteljica dobrega seksa.