problem
Resnična zgodba: brez čudežne modre tabletke ni šlo!
16. 05. 2017 08.30Kmalu po 20. letu je začel Nick jemati viagro, kajti le tako je lahko spolno občeval. Kmalu si brez čudežnih modrih tablet ni več predstavljal življenja. Skrivaj jih je naročal prek spleta in zanje letno plačeval več kot 300 evrov.
Nezaslišano! Slovenec k sebi vabi mlada dekleta in jim ponuja ...
12. 05. 2017 12.47Pozdravljen, Brane. Sem ženska zrelih let, že nekaj let v razmerju z deset let starejšim moškim. Spoznala sva se kot samska na enem izmed portalov. Zaradi mojih delovnih obveznosti živiva pogosto ločeno, vsak na drugem koncu Slovenije, tako da skupaj preživiva le nekaj dni v tednu in seveda dopust ter vse praznike. V času najinega razmerja se ves čas menjavajo obdobja zadovoljstva, v katerih delujeva kot najbolj usklajen par, z obdobji popolnega nezadovoljstva. Trenutno je spet tako obdobje, ko razmišljam, da je verjetno prišel čas, da se razideva. V čem je problem? Partner se občasno še kar vrača k svoji bivši, jo pogosto kliče, ali ona njega, a mi to prikriva in si izmišljuje najbolj nemogoče razloge. V moji odsotnosti pa z menoj sploh ne želi komunicirati. V zadnjem obdobju sem postala sumničava in ob priložnosti preverjam njegovo gmail pošto in sem med drugim odkrila njegova kontaktiranja z mladimi dekleti, ki jih vabi k sebi in ponuja pijačo, jedačo in nočitev. Kadar se želim pogovoriti, vzroji in vse zanika, češ da so to otročarije, da je samo prijazen. Takrat postane zelo hladen do mene, aroganten, prepirljiv. Je pretirano komunikativen, v vsakodnevnih stikih s sosedi, zaradi česar skoraj nimava več zasebnega življenja. Tip človeka, ki na navidezno nevsiljiv način vsakemu priliznjeno zleze pod kožo, nasprotno pa vsakogar kritizira in večinoma o nikomur ne zna povedati nič lepega. Hudo mi je, ko čutim, da z menoj čustveno manipulira, enkrat me ponižuje, se mi posmehuje, spet drugič je dober, ljubeč, kot da se v njem skrivata dve osebi. Edino seksualnost je tisto, v čemer se ujemava. A kaj, ko so najina vedno pogostejša nesoglasja začela v meni ugašati željo po intimnostih. Imam ga rada, ne želim ga izgubiti, vendar se bojim, da bom pod težo bremen otopela in naposled omagala, saj vedno pogosteje ne čutim več tistega zanosa, ki bi me moral voditi k njemu. Naj spokam in grem že takoj?
Pisal ji je, da si jo predstavlja golo, čeprav je ...
05. 04. 2017 16.02Pozdravljen, Brane! Ne pišem ti zato, ker bi imela problem, ampak zato, ker ima velik problem moja najboljša prijateljica, s katero sva kot sestri že od majhnega. Njen velik problem je njen mož, s katerim sta poročena že več kot deset let. Pred časom mi je zaupala, da je odkrila, da je imel mož dveletno afero s sodelavko. Mož, ki ga obožuje, ji je priznal nezvestobo, a trdi, da mu sodelavka ni pomenila nič. Istočasno ji zagotavlja, da je ni nikoli prej prevaral in da je bo nikoli več prevaral, če mu odpusti. Jaz vem, da prvo ni res. Ker vem za najmanj dve ženski iz našega družabnega kroga, s katerimi je imel res krajši aferi. Vem zato, ker sta mi onidve to zaupali. Tudi meni je pred približno tremi leti pisal sms-e o tem, kako sem mu všeč, kako si me predstavlja golo in kako misli name, ko se samozadovoljuje. Odnehal je šele, ko sem mu zagrozila, da bom njegova sporočila preposlala njegovi ženi – moji najboljši prijateljici. Ona, ki je bila sprva zelo nesrečna in obupana, a se je zdaj kar pomirila in se nagiba k temu, da bi mu odpustila, jaz pa sem v hudi dilemi: naj ji ali naj ji ne povem, da ni imel afere samo s sodelavko, in da je hotel celo mene, njeno najboljšo prijateljico, spraviti v posteljo? Prosim za čim hitrejši nasvet. Kaj naj naredim? TT
Škandal pretresel španski nogomet
04. 04. 2017 10.30Podobno kot ob igriščih, kjer igrajo mladi slovenski nogometaši, so tudi Španci pretreseni nad surovostjo in nasilnostjo staršev, ki svoje otroke spremljajo z navijanjem. Za veliko razburjenje je namreč poskrbela tekma, ki je bila 19. marca, ko Španija praznuje očetovski dan, kjer sta se na Majorki merili nogometni ekipi 12- in 13-letnikov.
Obupana Slovenka prosi za pomoč!
28. 03. 2017 14.24Zdravo, Brane. Oglašam se ti, ker ne vem več, kaj storiti. S fantom sva skupaj 8 mesecev. V zvezi nama gre lepo. Razumeva se kar se tiče odnosov nasploh in tudi v intimnem življenju. Muči pa me to, da je pretirano ljubosumen. Sama sem že imela izkušnje v ljubezni, vendar noben moški ni bil še toliko ljubosumen. Moti ga že to, če mi prijatelj poda komentar na kakšno skladbo na družbenih omrežjih. Striktno mi je že ukazal, naj njegove komentarje prezrem in ignoriram. In vsakič eksplodira in postane tako živčen, da ga komaj pomirim. Tudi ko me kdo pokliče po telefonu ali napiše sporočilo, ga takoj zanima, kdo je in kaj hoče. Jaz tako ljubosumna nisem, ker mu enostavno zaupam. Velikokrat sem se o tem že pogovarjala z njim, ampak vedno znova poči. Včasih bi ga kar nekam poslala, ampak vem, da bi bilo samo še huje. Lep pozdravček!
Obupani Slovenec jo čaka, da se vrne, a ona ...
10. 03. 2017 14.19Pozdravljen, Brane! S punco sva skupaj že tri leta in pol. Imava se super, dopolnjujeva drug drugega, poveva si vse, občutke, misli, res sva vse bolj povezana. Lani marca je odšla na potovanje na Novo Zelandijo. Rekla je, da to mora storiti in da ima željo že dalj časa. Oditi je hotela že po koncu faksa, ampak se je zaposlila in leta so šla mimo. Lani se je odločila, da gre, pri tem sem jo podpiral, čeprav mi je bilo hudo, ampak nisem tak, da bi ji preprečeval dolgoletne sanje in željo. Zvezo ohranjava, po Viberju sicer, ampak gre. Težko je, ampak ker se vidiva skupaj in se res ljubiva, je to to. Med poletjem sva se tudi dobila in potovala skupaj en mesec po Tajski. Super je bilo. Torej, moj 'problem', zakaj ti pišem je ... Na začetku februarja je odšla na festival, na katerem je bil poudarek na naravi, druženju, jogi, meditaciji, glasbi ... Kar se je zgodilo, je to, da je bila na neki skupni meditaciji, na kateri je bilo več ljudi, in je 'začutila' nekaj, oziroma še sama mi ni znala povedati, do nekega tipa, s katerim sta bila skupaj pri meditaciji. Pravi, da nista imela nič skupaj, začutila pa je nekaj drugega. Odšel je drugam, ona pa je zdaj v nekem kraju in dela. Dala me je nekako na stranski tir, čeprav sva se slišala, ampak ni več tako, kot je bilo prej. Rekla mi je da me ljubi in da se bo vrnila k meni, ampak naj ji dam čas, da predela te stvari. Tudi z njim je na zvezi po Viberju ali Facebooku. O tem sva se 'pogovorila', prosil sem jo, naj stvari razreši sama, brez njega vključenega v ta scenarij. Spoštujem to, ker mi je povedala, kar se je zgodilo, čeprav sem tudi sam zelo čutil, da se je odmaknila od mene, in naenkrat je ni več zanimalo, kaj se dogaja z menoj, kakor jo je prej. Vse to se je dogajalo v roku 14 dni. Sva na zvezi, ampak je drugače, kakor je bilo prej. Čeprav ne bom obupal nad nama, kajti če bi, bi to pomenilo konec. Verjamem, da ji je težko, ampak zdržala sva 11 mesecev! Res me boli srce, ko moram to prenašati, in vse, kar lahko naredim, je lahko, da čakam ... domov pride čez mesec dni. Potrt sem, kot še nikoli nisem bil v življenju. Prosim za kakšen nasvet, kaj narediti v takih okoliščinah.
Ima sploh še kaj možnosti?
09. 03. 2017 08.54Pozdravljen, Brane. Imam eno vprašanje. Bila sem v vezi 3 leta. S fantom, ki sem ga imela res rada, ampak sem jaz zafrknila situacijo. Imela sem zdravstvene težave s hormoni, ki sem jih sedaj uredila in spravila na normalo. Problem pa je, ker sem imela že tekom zveze velikokrat izbruhe joka, jeze in depresije. Tudi ko je obupal in sva končala, sem nadaljevala. Klicala sem ga, pošiljala sms-e, maile, hodila k njemu. V bistvu sedaj, ko sem se pomirila, vidim, da sem se obnašala nerazumno in obsedeno. Sedaj me zanima, koliko mi je to fant zameril in če imam še možnost, da ga dobim nazaj. Vse skupaj pa traja 2 meseca.
25-letni Slovenec si želi prav posebne spolne izkušnje
08. 03. 2017 09.01Zdravo! Imam sledeč problem, ki me muči že zelo dolgo časa. Sem mladenič, star 25 let, imam redno službo (precej dobro plačano), stanovanje in punco, vredno greha, vsaj tako mi pravijo prijatelji in tudi sam se strinjam. Je prav tako mojih let in jo imam zelo rad. Imava redne spolne odnose, v katerih, pravi, zelo uživa, prav tako tudi jaz. Na hitro gledano, imam vse, kar si marsikateri vrstnik želi, ampak imam vseeno problem. Imam močno željo, da bi kdaj seksal z damo zrelih let. V mislih imam žensko tam okoli 45 - 50 let, neke srednje postave ... Misel na to me tako vzburja, da se ob njej večkrat samozadovoljujem. Imel sem že možnost imeti spolne odnose s takšno damo, ampak sem jih zaradi ljubezni do svoje drage zavrnil, čeprav zelo težko. Vedno bolj me muči in me spet ima, da bi si poiskal takšno damo in opravil zadevo, enkrat in nikoli več. Ne vem, kaj naj naredim. Brane, pomagaj!
Pogreša razuzdano življenje, ko jih je imela več naenkrat!
02. 03. 2017 09.37Brane, pozdravljen. Postala sem čisto zmešana. Imam fanta, 2 leti. Zadnje čase pa gledam za drugimi, se spogledujem z njimi, skratka padla bi jim na kolena. Preden sem se odločila za zvezo, sem prekleto hudo morala razmisliti, ali bom pustila žuranje, če bom nehala biti ljubica moških, s katerimi sem se imela več kot odlično. Seks je bil. Ni bilo eno in isto, niso bile ene in iste besede, ... Naveličala sem se enega in istega moškega, enih in istih besed ... Nisem si mislila, da bom kdaj tako pogrešala biti stara jaz. Upam, da se me bo on naveličal in šel, da ne bom jaz prasica. Všeč mi je, ko me ima več tipov naenkrat. Da si lahko s komer koli hočeš, ne samo z enim, ob katerem samo sanjaš o drugih. Čisto zmešana sem. Ni več veselo, bolj žalostno. Rada ga imam, nočem ga prizadeti, a pogrešam moje staro življenje. Vedela sem, kakšna sem. Očitno res vse spadamo med nore. Brane, lepo te pozdravljam. :*
Zapletla se je s poročenim ...
24. 02. 2017 09.57Brane, pozdravljen! Pišem ti, ker imam že dlje časa dilemo. Sem namreč mama samohranilka in po razpadu nekajletne zveze zaradi nasilnega partnerja sem se postavila na noge z novim partnerjem, ki pa ni samo moj. Fant je poročen, sam trdi, da zgolj formalno, zaradi premoženja, morda navezanosti. To ve le on. Ker ta najina zveza traja že tri leta, sama namreč potrebujem resnega partnerja, sem v dilemi, kaj narediti. Nikakor ne želim biti le ljubica, druga violina, ki čaka, kdaj pride na prvo mesto in kdaj bo 'midva' dobil pravi pomen. Fanta imam rada, čutim ga in ljubim. A dejansko ga ne poznam dovolj dobro. Pa ni problem v mojem nezaupanju, temveč njegovem. Zakaj se oklepa kvazi žene? S prejšnjim partnerjem sem imela tako skupno premoženje kot tudi hčerko, a ko sva se odločila za razhod, ki je bil vse prej kot prijeten, sva se razšla, formalnosti uredila in greva vsak svojo pot naprej. Prejšnji partner ima namreč hčerko zelo rad, pri vzgoji upošteva moje mnenje. Če ni znal biti skrben partner, oče vsekakor je. Sedanjega partnerja moti tudi to, da se z očetom moje hčerke razumem. A moram se. Zaradi hčerke. In vesela sem, da se. Po letih sodišča končno komunicirava med seboj kot starša. Zgolj in edino to. In moti me. Kdor koli pride v moje življenje, to pač mora razumeti. Da pa o mojem življenju sodi nekdo, ki niti svojega nima urejenega ... s trditvijo, boril sem se za premoženje, imetje, ki ga imam ... Ja, ampak saj ni tvoje, temveč se deli na pol. Otrok nima. Skratka, čakanje in celotna situacija me ubija. Sama nič ne morem narediti. A čeprav ga imam rada, ga ljubim, čutim, še ne pomeni, da lahko umrem zaradi čakanja. Ženska mnenja že imam. Pač, ja, ni vreden tega. Preboli ga. Vzemi si čas zase. In išči novo pot. Prijateljica je dejala tudi, da ga ne ljubim, temveč brutalno vztrajam zgolj zaradi zahvale, ker je bil ob meni, ko sem ga potrebovala. Ko sem se razhajala s prejšnjim partnerjem in sem potrebovala nekoga, ki mi prinese nasmeh na lica. Morda. Ne vem. Pa vendarle bi me izguba strašansko prizadela. A kakor koli ... čakanje ubija. Iskreno, Brane, kaj storiti?
Ko sta med polizala, je ostal samo še ...
15. 02. 2017 13.01Brane, zdravo! Nisem si mislil, da bom kdaj prišel tako daleč, da ti bom pisal, pa vendar. S punco sva bila par skoraj 5 let. Prva tri leta zveze sva se razumela odlično, skoraj perfektno, ko pa se je "MED" polizal, je ostal križ. Oba sva bila pripravljena ta križ nositi, kar pomeni, da sva bila pripravljena na kompromise in pogovore. V tem sva začela razmišljati o stanovanju in željo tudi izpolnila. Naredila sva si novo stanovanje pri meni doma. Vse super. Samo kompromisev ni bilo več, raje sva se skregala in na koncu si je vsak mislil svoje. Zadnjega pol leta zveze sem vedno sanjaril o samskem življenju, saj se mi ni dalo prepirati zaradi banalnih zadev. Vendar ne pozabimo, vseeno sem jo spoštoval, tako kot ona mene. Zveza je zveza, varanja ni. Nekaj dni nazaj sem jo pa pustil. Kaj je bil razlog? Težko je reči, dovolj sem imel 'prepirčkov', dišala mi je samota. Sedaj sem šele 5 dni bi lahko rekel samski. Opazil sem, da mi punca še vedno veliko pomeni, vendar s tem, ko sva se razšla, je ona zelo razočarana. V solzah sem jo gledal in potem prišel do tega, da sem se začel spraševati: "Fak, a sem to res pravilno naredil? A sem zaj****? Vseeno jo imam rad ..." Skratka, en kup vprašanj v glavi. Sprašujem se, ali so to sedaj samo čustva, ki prihajajo za nazaj, se sedaj opazi samo dobre stvari, slabe stvari pa spregledamo. Opazil sem, da me res močno ljubi, fina punca je. Pasala bi mi njena družba, ampak če sem zadnjega pol leta sanjal o samskem življenju, je to verjetno dovolj tehten razlog, da se lahko tolažim, da sem odreagiral pravilno. Ali sem morda zgolj sebičen? Lp
Obupana Slovenka je zaročena z enim, fantazira pa o drugem
10. 02. 2017 10.00Dragi Brane, že kar nekaj časa berem tvoje nasvete. Tokrat sem se odločila, da te vprašam tudi sama, ker res potrebujem nasvet, saj je moja situacija malo drugačne narave kot po navadi. Na primer težave, ki jih imajo moje prijateljice, znanci ... Zato pravzaprav nimam nikogar, ki bi mi lahko res svetoval, bi pa rada tudi nasvet iz moškega zornega kota. Sem zaročena in stara 28 let, s partnerjem sva skupaj že skoraj deset let in pred letom dni se je odločil, da poklekne in seveda sem takoj privolila. Takoj za tem nisem odreagirala, kot sem vedno mislila, da bom. Prstan velikokrat pozabim kar doma, nimam velike želje, da bi si čim prej našla obleko, ne ubadam se z ničimer, povezanim s poroko in nekako se počutim čisto drugače, kot sem se nekaj let nazaj, ko sem si zelo želela takojšnje poroke z njim. Najverjetneje je vse skupaj posledica naslednjega: že kar nekaj let poznam moškega, ki je kar nekaj let starejši od mene in s tem mislim kar dobrih dvajset, vendar me to nikoli ni motilo, saj sem vedno imela občutek, da več kot prijatelja nikoli ne bova. Pred kratkim sva se srečevala malo več zaradi skupnih prijateljev in službe, očaral me je že, ko sem ga nekaj let nazaj prvič videla, vendar je bil takrat poročen. Tokrat je bilo drugače, samo ko me pogleda, sem čisto izgubljena in zelo si ga želim, ne morem nehati premišljevati o njem. Hujše je bilo, ko sem spoznala, da si tudi on želi mene, saj mi je to kar sam povedal, takoj za tem, ko sem mu zaupala, kaj čutim. Poljubil me je takoj zatem, in to je spremenilo vse, imam občutek, da do mojega fanta ne čutim več to, kar sem vedno čutila, in možnost je, da si tega moškega želim tako močno, da čutim veliko več kot le poželenje. Sedeti v njegovi bližini, mi je težko, trese se mi telo in omami me vsak njegov pogled, njegov glas, njegov parfum enostavno vse ... je visok, modrih oči in zelo šarmanten. Problem je v tem, da se po tistem ni zgodilo več nič in najverjetneje si me vseeno ne želi tako močno, kot je to povedal, ko sva govorila o tem, saj bi me vendar v tem primeru kaj poklical, a ne? Ne vem, kaj naj storim, kako naj izvem, kaj si sploh želim, in mogoče mi lahko vsaj s tem pomagaš, da mi poveš, kako razmišljajo starejši moški, kot je on? Hvala za pomoč!
Slabe napovedi: verjetno bo zbolel vsak drugi moški!
03. 02. 2017 09.214. februar je Svetovni dan boja proti raku, ki ga na slovenskem in globalnem nivoju obeležujemo z različnimi aktivnostmi in predvsem sporočamo, da prav vsi – torej posamezniki in celotna skupnost – lahko aktivno prispevamo k zmanjševanju obolevanja za to boleznijo.
Na pomoč, moj dragi mi sledi kot senca!
26. 01. 2017 17.09Imam super fanta, delavnega, zagnanega, poštenega, spoštljivega do mene, zame bi naredil vse. Včasih celo preveč. Težava, ki jo vidim in za katero ne vem, ali je moja ali njegova, je sledeča. Z mano bi preživel 24 ur na dan, če bi le lahko. Ko je v službi, mi ves čas pošilja sporočila, ki utripajo še hitreje in pogosteje, če ne odgovorim takoj. Med malico velikokrat priteče v mojo službo. Ko pride domov, je slednje: zdaj se boš ukvarjala malo z mano. Če čuti, da sem preveč oddaljena (miselno ali 2 metra stran od njega), se pritožuje, naj ga malo "pocartam" in se ukvarjam z njim. Kadar se odpravim na pijačo s prijateljico, se ob prihodu domov znajdem pred "namuljenim" obrazom, ki mi govori: poglej, kakšno krivico mi delaš! Sam ne mara izhodov s prijatelji, sama ga o tem velikokrat prepričujem, a zaman. Njegov smisel sem jaz, vse ostalo je izguba časa. Ko sva nekje skupaj ali na obisku in stopim iz ene sobe v drugo, je v maksimalno 3 minutah za mano. Včasih se mi zdi, da mu predstavljam osebo, ki mora zanj skrbeti tako fizično kot čustveno. Ob tem izgubljam sebe, živce, sproščenost in sem ves čas živčna in na trnih. Je dober fant, ne bi mi škodoval, me prizadel, lagal, varal. Je skrbna oseba, ki načrtuje prihodnost in si želi graditi v življenju. Sem preveč kompleksna jaz, bi morala biti malo bolj ženstvena? Nisem ravno romantičen tip ženske ... Sprašujem se, ali sem preveč zahtevna in stroga jaz ali on? Potrebujem rahel potisk na eno stran. ...
Nikar ne delajte teh napak!
26. 01. 2017 12.13Ste se tudi vi najmanj enkrat v življenju odločili narediti konec nezdravemu življenjskemu slogu in svoje telo 'spraviti v red'? Morda celo v začetku letošnjega leta? Vse lepo in prav, a kaj ko so želje in pričakovanja eno, realnost pa nekaj povsem drugega. Ker rezultatov po nekaj tednih ni od nikoder ali pa so prevelike spremembe preveč stresne, začetna zagnanost hitro zbledi in spet smo na začetku. A naj bo tokrat drugače; nikar ne obupajte, ampak najdite motivacijo in vztrajajte!
Ko se pomerita Arsenal in Porto - a ne na igrišču ...
25. 01. 2017 13.35Ste zagret navijač katerega od evropskih nogometnih klubov? Potem zagotovo ne bi imeli čisto nič proti, če bi vas poklicali administratorji tega kluba in vas povabili na navijaški trening. No, v štirih državah se je to že zgodilo, navijači pa so poleg lojalnosti moštvu morali izpolniti še en izjemno pomemben pogoj: imeti so morali preveč kilogramov!
Po vsakem seksu joče, on pa ...
24. 01. 2017 09.06Pozdravljen Brane! S fantom sva skupaj že 7 let. Stara sva 25 let in skupaj živiva že dve leti. Zadnje leto sva imela veliko težav in fant se je navadil z mano grdo govoriti, me žaliti, preklinjati in poniževati. Večkrat sem se poskusila pogovoriti z njim in mu povedala, kako me to boli in prizadane. Nekajkrat je sicer poslušal in potem je bilo kakšen teden malo bolje, vendar je hitro znova začel delati isto. Vsak pogovor je obrnil sebi v prid: na koncu sem tako vedno jaz vsega kriva in če ne rečem ja in mu glede vsega pritrdim, se še bolj skrega z mano in temu ni videti konca. Probleme imava tudi v postelji, saj se jaz nikakor ne morem sprostiti in v odnosih niti malo več ne uživam. V bistvu me vsak odnos boli in po vsakem seksu jokam. On se takrat obrne in zaspi, nikoli me ne potolaži in vseenu mu je, če vsako noč zaspim v solzah. Zanj sem se močno spremenila, zanj naredim vse, kar je v moji moči. Sam mi ne pomaga veliko. Včasih kaj pospravi, to je pa tudi vse. Počutim se, kot da sem za vse sama. Res sem oseba, ki se ji ni problem pogovarjati, zato sem se vsaj enkrat na teden poskusila pogovorit z njim, ampak zdaj nimam več moči. Zdi se mi, da ne znam več naprej. Fanta imam najrajši na svetu in z njim sem si želela v kratkem ustvariti družino, zdaj sem pa na točki, ko iščem pomoč sama zase, saj niti spati ne morem več, z živci sem čisto na koncu. Prosim te za nasvet, kaj naj še nardim, da rešim najino zvezo. Kako naj mu še pokažem, da se trudim za naju, da sem res utrujena in da nimam več moči? Hvala!
Mlada Slovenka obupuje zaradi fantovih težav z erekcijo
13. 01. 2017 14.16Živjo Brane. Pišem ti, ker imava s fantom kar velike probleme spolne narave. Dva mesca nazaj sva začela z zvezo, že prej pa sva velikokrat skoraj začela z resno zvezo. Z njim sem tudi izgubila nedolžnost. Od takrat sva bila intimna samo trikrat, saj je malo priložnosti, ko sva sama in bi lahko. Le dvakrat od tega je bil seks v redu, saj ga jaz nisem zelo čutila in je bil seks kar malo dolgočasen. Njemu ni uspelo priti do vrhunca, rekel pa je, da je blizu, po menjavi položaja tudi ni bilo nič drugače, vmes mu je celo erekcija kar nekoliko prenehala. Tretjič pa mu ni v celoti uspela erekcija, niti po poskusu oralnega seksa. S tem mislim na to, da je bil penis nekoliko trd, vendar ne zadosti. O tem sva se pogovorila in misliva, da je problem psihične narave, saj s prejšnjimi partnericami ni imel teh problemov. Pri prejšnjih spolnih odnosih je bil po mojem mnenju problem v tem, da mu penis ni otrdel popolnoma oziroma zadosti, zato je bil seks dolgočasen. Mogoče je problem v tem, da je prvič s punco, do katere čuti ljubezen in ga podzavestno skrbi, kako mu bo uspelo in kako bo meni. Skrbi me, ker ga bo ob naslednjem poskusu obremenjeval še prejšnji "neuspeli" poskus. Prosim za kakršen koli nasvet, hvala.
Pozor, nikar ne abstinirajte predolgo!
09. 01. 2017 10.17Pozitivni učinki rednega seksa so dobro znani, če pa trenutno v vašem življenju ni akcije, naj vas spomnimo, zakaj ni dobro predolgo abstinirati.
Obupana Slovenka si ga noro želi, on pa ...
06. 01. 2017 09.40Živijo, Brane! Pišem iz skrajnega obupa, ker res ne vem, kaj naj storim. Po večletni zvezi s fantom (jaz 20, on 22), s katerim sem v bistvu odraščala skupaj, sva se razšla. To zame sicer ni bil razhod, saj mi ni pustil niti do normalnega pogovora z njim, popolnoma me je ignoriral in mi samo metal besede pod nos. Za nekatere priznam, da si zaslužim, saj sem sama to dopustila, ampak zdaj ne vidim izhoda. Glavni razlog, da me je pustil, je, da me ne more več prenašati. Zakaj? Zato ker se vsake toliko časa zgodi, da mi kakšna oseba moškega spola pošlje kakšen sms, v smislu da si me želi. Neštetokrat sem mu povedala, da me drugi ne zanimajo. On me sploh noče poslušati. Pravi, da sem lažnivka, zato ker sem bila nekega dne s prijateljico na pijači, kjer mi je eden začel pisati po treh letih brez stika, prijateljici sem dala telefon, ona pa si je z njim pisala in ga zavajala, se pretvarjala, da jaz pišem. Fant je seveda to potem videl in začel mene obtoževati, da sem jaz lažnivka, zahrbtna, itd. Tistega, ki je pisal, si sploh ne želim. Kako naj živim, če pa ljubim njega. Vse se mi je podrlo, on je dejansko moj razlog za to, da se trudim in da ne obupam. Potrebujem ga in ne morem kar pozabiti večletne zveze zaradi te neumnosti, ki je v resnici sploh nisem naredila. Fantu skušam pošiljati sms-e, kljub temu, da ni minilo niti 24 ur, odkar sva se skregala. On me zavrača, da mu je dovolj, da ga dušim ... Sploh ga ne prepoznam. Oba imava psiho povsem uničeno, jaz še posebej, ker ga ne želim izgubiti zaradi take neumnosti. Kako naj se pretvarjam, da mi je vseeno, če mi ni? Se je že zgodilo, da sva se skregala zaradi podobnih dogodkov, vendar sva se vedno pobotala, včasih je trajalo veliko časa, ampak sva se. Zdaj pa me zelo skrbi in res več ne vem, kako naprej. Enkrat, ko sva se skregala, mi je poslal link od ene objave iz arhiva "Brane, pomagaj," kjer je neki moški imel podoben problem kot midva takrat, in ga je tvoj odgovor "prepričal". No, vsaj tako predvidevam, da je bilo. Morda se zdi, da pretiravam, vendar sem uničena, željna njegove ljubezni in objema. Rada bi ga dobila nazaj k sebi. Vem, da nekoga, ki ga ljubiš, ne moreš kar tako prenehati ljubiti, kot da se nič ni zgodilo in postati tujec z njim. Srce me boli, nimam volje do ničesar. Kako naj mu pokažem, da si želim samo njega in da ga resnično ljubim? Po vsem tem, kar sva dala skozi, sem prepričana, da je pravi zame, saj sva že toliko stvari in dogodkov dala čez v teh skoraj petih letih zveze. Vedno je bil tu, ko sem ga potrebovala, zanj sem vedno pripravljena narediti vse. V skoraj vsem sva se ujemala, zdaj pa sem sesuta in se bojim življenja brez njega, ker sem ga tako vzjubila. Ne reci mi, naj ga pozabim in grem naprej, ker ne morem. Enostavno ne morem. Rada bi se dobila z njim na pogovoru, ampak je proti temu in pravi, da sva se že pogovorila, čeprav se nisva, ker me ni sploh poslušal in me je samo ignoriral. Prosim te za nasvet/-e.
Boji se, da jo bodo spet premamile ženske
05. 01. 2017 08.17Naj Vas prav lepo pozdravim iz nekoliko toplejšega Maribora. Bom kar iskrena in priznala, da sem to rubriko odkrila šele pred kratkim, ko sem se vrnila iz tujine. Mislim, da ste mnogim dvomljivcem/razočarancem ... odprli oči in jim, po mojem najljubšem stilu (direktno), povedali to, kar so verjetno sami v sebi že vedeli, pa tega niso znali realizirati. Ali pa ne. Ali pa ste zadevo premleli in ocenili iz več zornih kotov, se poglobili v vsako pomoči potrebno osebo in njen problem predelali bolj temeljito kot ta oseba sama (verjetno). In čeprav jaz sama pri sebi vem določene stvari in jih tako kot oni ne znam realizirati ... In čeprav sem zadevo predelala in razčlenila na prafaktorje, da bi se končno v življenju odločila pravilno in brez dvomov zaživela vsak dan ... Ne vem, kaj je dejansko tisto ''pravo'' oziroma tista ''magična oseba'', ki naj bi čakala prav vsakega. Stara sem nekaj čez 30 in ne vem, ali se upravičeno naslavljam kot homoseksualka; vedno sem imela tako intimne stike kot partnerske zveze le z ženskami, sedaj pa sem prvič (že leto in pol) z moškim. Ne vem, kaj se je zgodilo in ne vem, zakaj se je zgodilo, a se je. In preden sem se sploh začela zavedati, je bilo eno leto naokoli. Z njim uživam in se čutim ljubljena, spolne odnose začiniva z igračkami, sva odprta ... Problem nastopi, ko se med spolnim odnosom zalotim, da mislim na žensko in res imam slabo vest. Prav tako sem prvič z moškim doživela ''fazo'' ljubosumja, ker opazuje ženske (sicer res intenzivno opazuje). Mislite, g. Brane, da me to moti, ker tudi mene privlačijo? Ker se tudi jaz obrnem za žensko, ker me ženske vzburjajo? Ali je kriva moška družba za to, da nisem tako sigurna o sebi? (to je teorija nekaterih prijateljic). Zmedena sem in sploh ne vem, kaj točno naj vprašam in kako naj zaokrožim to zadevo, ki ji jaz 'pravim' problem. Nisem sigurna, če si to želim, kljub temu, da se vsak dan pogovarjava o družini, prihodnosti ... Ženske so vedno bile del mojega življenja in strah me je, da me bo spet bolj zamikala ''nežna stran.'' Naj povem, da si nekoč želim svojih otrok in morda me je ta želja pripeljala do mojega izbranca; v usodo sicer ne verjamem, a kaj če je to samo današnji ideal popolnih družinic in si tega ne upam priznati? Ali nenehno teženje matere, ki si tako nestrpno želi vnukov? Trenutno res ne najdem svojega notranjega mira in prvič sem se znašla v takšni situaciji, kjer lahko vso noč premlevam o pravilni odločitvi in do nje ne znam priti. Verjamem, da se boste potrudili in me poskusili vsaj malo potolažiti (kljub temu, da sem izgubljen primer). S spoštovanjem, Homos
Ob njem je postala nenasitna ženska, vendar ...
23. 12. 2016 13.58Pozdravljen Brane! Upam, da me ne boš kritiziral, ker v bistvu nimam problema, pa ti veeeno pišem za nasvet. Pišem ti zato, ker se bojim, da ga bom imela. Pred enajstimi meseci sem zapustila dolgoletnega fanta, s katerim sva bila skupaj od prvega letnika faksa, ker sem se noro zaljubila v tega nekaj let starejšega moškega, s katerim imava čudovito razmerje. Jaz imam trideset let, on šest let več. Čisto vse štima. Res. Vse, vse, vse. Pozoren je, nežen je, kavalir je. Vsak dan mi večkrat reče, da me ljubi. V postelji pa je car, ob katerem sem postala nenasitna ženska. Nikoli prej se mi ni toliko seksalo. Včasih mi je bilo enkrat, dvakrat na dan dovolj. Zdaj bi vsak dan. Vedno mi pride. Prej ni bilo tako. V čem je problem? Kot sem namignila na začetku, ga ni oziroma je v moji glavi. Strah me je, da se me bo nekega dne naveličal in me zapustil. Nobenega razloga nimam za te negativne misli, ker se v enajstih mesecih ni niti malo spremenil. Ne bojim se, da me bo zapustil jutri ali prihodnji teden, ampak čez leto, dve, kadar koli. Prav anksiozna postajam zato. Kako naj se iznebim tega strahu, ki me preganja. Kako naj se prepričam, da bo najina ljubezen večna. Da me bo nekega lepa dne zaprosil za roko. Ob njem si prvič želim tudi otrok. On poroke in otrok še nikoli ni omenil. O njegovi ljubezenski preteklosti ne vem drugega, kot to, da je imel več nekajletnih razmerij. Tudi to me skrbi. Pomagaj, pliz. Hvala in lep pozdrav od Nesigurnice
Ker so imele prekratka krila ...
15. 12. 2016 13.18Približno 30 žensk, zaposlenih v izraelskem parlamentu, se je odločilo za protest zaradi tamkajšnjih pravil oblačenja. Nekaterih zaposlenih namreč niso spustili v kneset, ker naj bi nosila prekratka krila, ki da niso v skladu s pravili oblačenja in jih zato obravnavajo kot neprimerno modno izbiro za hram izraelske zakonodaje.
Že dalj časa delate na otroku, pa ne uspe? To je lahko vzrok!
14. 12. 2016 11.06Neplodnost postaja vse pogostejša težava pri Slovenkah in Slovencih, saj vse več parov išče zdravniško pomoč, ker jim kljub trudu in preizkušanju najrazličnejših metod ne uspe zaploditi otroka. Do tega lahko pride zaradi najrazličnejših dejavnikov. Preverite, kateri so najbolj pogosti!
Muli se, ker mu je rekla 'not mi ga daj', čeprav je bil že not
14. 12. 2016 09.06Pozdravljen, Brane! Problem imam s partnerjem, ki sem ga povzročila sama. Na smrt je užaljen, muli se, “mi ne da” in pravi, da resno razmišlja o tem, da bi končal razmerje. Zelo, zelo ga imam rada. In tudi on me ima zelo, zelo rad oziroma me je imel, dokler nisem med zadnjim seksom – upam, da ne bo zadnji – spregovorila štirih morda usodnih besed. Not mi ga daj, sem vzkliknila. Problem je bil v tem, da sem ga že imela noter’, a jaz ga nekako nisem čutila. Naj dodam, da sem bila čisto na ful zrajcana. Tako kot že dolgo ne. Z njegovim penisom sem povsem zadovoljna, ker ne rabim in nikoli nisem rabila nadstandardnih, da bi bila v postelji zadovoljna in zadovoljena. Sedaj mi on vedno, ko želim seksati, da košarico in reče, da ima zame očitno premajhnega ali kaj podobnega. Zakaj sem to rekla? Zakaj ga nisem čutila? Pomagaj, prosim! Kako naj ga prepričam, da ima čisto normalen povprečen penis in da ne rabim nič večjega. Vnaprej hvala. Tvoja redna bralka TT
V digitalizaciji ni ustavljanja, ker te bodo drugi prehiteli
01. 12. 2016 15.44V današnjem času hitre digitalne preobrazbe ni ustavljanja, ker boš kmalu gledal druge v hrbet. Jasna strategija, ki si jo je Slovenija zadala na tem področju, je zato izrednega pomena, ampak slediti mora tudi izvedba, je v pogovoru za STA povedal Damir Buljubašić iz ameriškega tehnološkega velikana Oracle.
Je res samo premalo vlažna?
29. 11. 2016 11.24Pozdravljen, Brane! Pišem ti glede svojega problema, če sploh je problem? Skratka, vsakič, ko se samozadovoljujem, doživim orgazem. In občutek je povsem drugačen kot med seksom. Vsakič ko fant uporablja prst ali ko seksava, mi paše, hkrati pa tudi ne, saj imam občutek, kot da me tišči na stranišče. Ko preneha, tega občutka ni več. Imam pa tudi občutek, da če bi nadaljeval, bi doživela orgazem, ki pa (se mi zdi) bi bil povsem drugačen od tistega, ki ga doživim sama s sabo. Naj povem še, da imam zelo ozko vagino, zato me na začetku večkrat boli in tudi od zadaj je manj prijetno kot pri navadnem položaju. Saj z mano ni nič narobe, kajne? Oprosti za zmedeno sporočilo, vendar tega nisem znala drugače ubesediti. Za odgovor se ti že vnaprej zahvaljujem!
Dvakrat na mesec ji je premalo, zato ...
29. 11. 2016 13.19Živjo, Brane. Naj najprej pohvalim tvojo rubriko, ker je res totalno kul. Naj na hitro opišem situacijo, in sicer je stvar sledeča. 6 let in skoraj 4 mesece sem že v zvezi s fantom, ki je 5 let starejši od mene (jaz 23, on 28), 5 let in pol pa že živiva skupaj. Ko sva se spoznala, je bil zelo zainteresiran za seks, ko pa sem se vselila k njemu, je to nekako izginilo. Včasih tudi po 4 mesece ni bilo ne duha ne sluha o užitkih med rjuhami. Čeprav se je to, odkar živiva v hiši na samem, spremenilo, ampak se mi zdi, da je še vedno premalo (1x do 2x na mesec). Problem pa nastane pri dveh stvareh. Prvič: oralnega seksa mi sploh ne nudi in sploh ne vem, kaj ga tako odvrača od tega, čeprav pri meni spodaj vladata "red" in higiena. Druga stvar je ta, da sem ga že 2x prevarala s svojim bivšim (naj omenim, da sem pred sedanjim parterjem imela samo enega), ki pa je od mene starejši 8 let. A ve, kako se stvarem streže. Seks z njim je dobesedno vrhunski. V glavnem, ve, kako zadovoljiti žensko. In pri vsem tem nimam (ne vem, zakaj ne) niti kančka slabe vesti. Naj omenim, da mi bivši zelo veliko pomeni. Prosim te za kakršen koli nasvet glede vsega skupaj. Uživaj! Zbegana
Kaj je huje - poženščen moški ali ženska z 'jajci'?
17. 11. 2016 15.05Pozdravljen, Brane. Malo se bom izpovedala in postavila nekaj vprašanj. Ženska sem. Da, ženska v polnem pomenu besede: počutim se ženstveno, vedem se ženstveno, oblačim se ženstveno ... Pa vendar se premnogokrat počutim, da imam več jajc kot marsikateri tip, in to mi ni všeč, kar se ljubezenskih odnosov tiče. Ne da mi ni všeč, da sem jaz odločna, samostojna ženska in še zdaleč, da bi bila konzervativna, ampak v okviru intimnih ljubezenskih odnosov mi ni všeč, če je tip pusy. Ne vem, kaj se je zgodilo z generacijo tipov, ki so zdaj stari nekje med 30 in 40, ampak sploh ne znajo odigrati nobene vloge pri vzpostavljanju ljubezenskih razmerij, še najmanj pa tiste moške, možate, dominante. V tem svojem opažanju še zdaleč nisem edina, pridružuje se mi masa znank. Govorim predvsem o odnosu do tega, kako ti "mladi" samski moški pristopijo do ženske, ali bolje rečeno, sploh ne pristopijo in se prepustijo, da pač ena zagrebe za njih (pri tem so svetle izjeme zasedeni, poročeni ali celo sveže pečeni očetje - groza!!!). Halooo?!? A je tipom to dejansko rajcig? A dejansko spoštujejo to žensko in so sploh zagreti zanjo? A je tej ženski to rajcig, vzpodbudno? A se počuti kaj občudovana? Kje je tu romantika, dvorjenje? Zadnjič sem gledala oddajo o prvi jugoslovanski diskoteki, ki je bila odprta nekje v sedemdesetih letih na jadranski obali. Zdaj že ostareli moški, ki je to diskoteko obiskoval, je med drugim dejal: "To so bili še časi, ko so moški znali pristopati do žensk!". Hja, še starejši moški opazijo pomehkuženost današnjih tipov, ki jih z razlogom ne bom poimenovala moški. Pa kar vsi so nekaj zmedeni, zgubljeni, čakajo na vrhunec svoje kariere, na dan D, da bodo pripravljeni na resno razmerje, ta čas pa bi samo nekaj postrani ali samo poskušali in zraven vsak dan na kosilo k mamici. Seveda posplošujem in naj mi oprosti peščica tistih pravih moških, kar jih je. Ampak po žalostni statistiki sodeč, je ta peščica tako skromna, da bi skoraj kazalo zgrabiti prvega takega moškega, ki pride mimo, pa če bi mi bil všeč ali ne. Vendarle pa se imam toliko rada, da si privoščim osebo, ki je tudi meni všeč, kar je konec koncev tudi edina zdrava podlaga za trajno in stabilno zvezo. Marsikdo mi je že pribil: "Kako si pa ti lahko samska? Mogoče si preveč izbirčna ..." ali pa "Zate pa gotovo stojijo v vrsti!". S tem ne želim povedati, kako sem jaz oh in sploh, lepota pa je po mojem prepričanju zelo relativna stvar. Lahko pa rečem, da verjamem, da sem zabavna, urejena in prijazna oseba in da mi drugi rečejo, da sem postavna in lušna. Aja, pa kak freak tudi nisem, ena dolgoletna zveza se je pač končala. A ne glede na to, vrste ni in nimam kaj izbirati in zatorej nisem izbirčna. Omenjene vrste tudi ni pri mnogih izjemno simpatičnih prijateljicah in znankah. Kaj vrste, večina "razmerij" pri teh prijateljicah in znankah se je začela na žensko pobudo, ker če bi čakale na tipe, bi le-tem najbrž 7x zrasla brada okoli šanka, katerega se tako goreče oklepajo. Žal to ponavadi niso trajna in globoka razmerja, ker tipi preprosto niso dovolj zainteresirani. Logično - po svojem bistvu so lovci, a se v tej situaciji počutijo kot plen. Še največ sreče so imele tiste, ki so svojo ljubezen spoznale kje v tujini. Pa ne mi reci, da pri nas ni več moških, ali? Kot pravi Feri Lainšček "Sreča ni nekaj, kar pride naproti." So, what shall I do??? ;)
Križi mladega Slovenca: poraščenost, prezgodnji izliv in revščina med nogami
17. 11. 2016 14.51Pozdravljen Brane. Star sem 21 let in imam problem s samopodobo, saj sem zelo, zelo kosmat. Po rokah, nogah, prsih, na srečo po hrbtu nisem, mogoče samo kakšna dlaka. Zaradi tega sem zelo sramežljiv in se ne upam zaplesti s kakšno punco, ker me je strah njenega odziva, ko me bo videla golega. Imel sem že priložnosti biti z veliko puncami, in to s hudimi bejbami, a si nisem nikoli upal imeti kaj več, ker me je sram teh dlak in si ne predstavljam, če bi se moral iti z njo kopat v terme in bi bil kot en medo. Ta problem s poraščenostjo pa je vodil v drug problem, v samozadoljevanje. A če bi bil samo kosmat, bi se še upal zaplesti, a kaj ko mi tudi hitro pride. Se kar precej samozadovoljujem in mi tudi zelo hitro pride. Je posledica hitrega izliva masturbiranje? Včasih mi je že prišlo med poljubljanjem s punco in si nisem upal dlje iti, tako zelo sem bil vzburjen. Sedaj imam že kakšne 3 mesece 'punco', a sem z njo predvsem zaradi seksa, ker mi ni tako privlačna, da bi z njo upal imeti kaj več. A tudi z njo mi je na začetku prišlo že med poljubljanjem, zdaj zdržim malo dlje, ga lahko dam noter, ampak ga morem takoj ven vzeti, ker drugače je spet izliv. No, včasih lahko malo dlje, a to je tak seks, da ga dam parkrat noter pa ven pa konec. Včasih ga sploh ne morem poriniti do konca, ker že čutim, da mi bo prišlo. In ker ne čutim takšne povezanosti in privlačnosti, se še zdaj naprej samozadovoljujem na privlačnejša dekleta, skoraj vsak dan. Včasih samo na Facebooku vidim kakšno dobro bejbo in že začnem, samo ne končam vedno z orgazmom, prej končam. No skratka, zdaj mi med poljubljanjem več ne pride, torej že je majhen napredek. A me je strah, če bi bil s kakšno hudo bejbo, kot sem že prej omenil in bi bil zelo vzburjen, da bi bilo spet vse isto. Sicer sem že poskusil zadržati izliv, a ko zadržim, mi potem vse dol pade, je enako, kot če bi mi prišlo. Razlika je samo v tem, da ni izliva. Ko se samozadovoljujem, poskušam čim dlje zdržati brez izliva, imam premore vmes, a kaj če med seksom si vedno ne morem privoščiti tega, ker včasih ga dam noter pa že čutim, da bo prišlo. Ali ima masturbiranje posledice na poraščenosti? Zaradi hormonov ali ne vem česa ... Sem že mislil iti na lasersko odstranjevanje dlačic, a to vse preveč stane. No, kar pa je še tretji problem, je tudi, da nimam velikega. Kakšnih 14, mogoče 15 cm v erekciji. Tako da, problemov kar precej. Pa po videzu ne zgledam slabo, kar dobro (če sem v dolgih hlačah pa rokavih :) ), ker kot sem že omenil, bi lahko veliko dobrih bejb spravil v posteljo, pa ni poguma. In zdaj, ko gledam za nazaj, mi je zelo žal, da nisem. Upam, da odgovoriš, za pravopisne napake se opravičujem. Lep pozdrav! medo kosmatinko