razmerja
Slovenci: koliko zaslužimo, kako dolgo živimo in kaj nas ubija?
14. 11. 2016 15.39Moških je v Sloveniji nekoliko manj kot žensk, v povprečju pa zaslužijo več kot ženske. Najpogostejši vzrok smrti pri moških so rakava obolenja, so ob prihajajočem mednarodnem dnevu moških, 19. novembru, zapisali na Statističnem uradu RS (Surs).
Je super partner, a ko se napije ...
20. 10. 2016 15.50Zdravo Brane. Vem, da daješ super nasvete, ki jih tudi sam večkrat prebiram. Imam partnerja, tudi ljubkega sinka ... Vse je nekako, bi rekla temu, super, dokler moj dragi ne pogleda v kozarec. Ne vedno, ampak velikokrat sem deležna neprimernih komentarjev od njega, njegovo vedenje se v trenutku spremeni (ga ne prepoznam), v glavnem, po vsem tem, ko mu v vsem ustrežem, kuham, perem, skrbim za vse, kot naj bi se spodobilo, dobim na pladnju besede, ki me zelo zarežejo v srce in privabijo solze v moje oči. Ne vem, kako naj reagiram, kaj naj rečem, kako naj mu dam vedeti oziroma mu povem, da tega enostavno ne bom prenašala. Rada bi ga nekako skulirala, da se bo moški precej zamislil in dojel, da mislim smrtno resno. Ne bi rada, da greva narazen, tudi zaradi otroka ne, saj je sicer super človek. Prosim, pomagaj mi. Naj povem, da se takšni izpadi večkrat dogajajo. In mene to srčno boli. Ne predstavljam si, da greva narazen in nočem, da otrok trpi, rada bi mu nekako pokazala, da si tega ne zaslužim po vsem tem oziroma da bo začel ceniti stvari, ki jih delam zanj. Obupana sem. Nazadnje sem mu povedala, da tega ne bom prenašala in si tega ne zaslužim. Ko ga pustim dan ali dva pri miru, se držim bolj zase, je samo tiho, nič ne reče. Sama sem takšne narave, da se kar hitro ohladim, če sem jezna, in nekako sama začnem pogovor, tudi če je tiho. Žal takšna sem, ne znam se trmati teden dni, ampak imam občutek, da on potem to jemlje, kot da sem se ohladila in je vse okej in po starem. Naredi pa ne ničesar, da bi se kaj spremenilo, tudi opravičiti se ne zna, ali se mogoče noče, ali ga je sram. Ne vem, predvidevam ... Prosim, pomagaj, kaj naj naredim, da si bo mogoče vsaj malo zamislil in začel kakšno stvar tudi ceniti, ali da bo nekako zaznal, da te stvari bolijo. Naj povem, da včasih, ko malo preveč spije, začne metati stvari v nos, ki nimajo nobene povezave z mano oziroma njegova domišljija dobi nenavadne zamisli in prigode, in potem vse leti name. Hvala za kakršen koli nasvet. Pomagaj mi, da rešim vse skupaj po najbolj normalni poti. Hvala, 100-krat. Lp
Bi radi mir v hiši? Potem ji NIKOLI ne povejte tega!
10. 10. 2016 15.44So stvari, ki jih ženska preprosto noče vedeti in slišati. Če jih boste izrekli na glas, boste z njimi verjetno povzročili precej slabe volje, jeze, morda celo ignoriranja. In kaj vse se znajde na seznamu stvari, ki jih je svoji dragi bolje zamolčati?
To so najpogostejši razlogi za moške laži!
27. 09. 2016 17.19Slaba novica je, da moški lažejo in skrivajo nekatere stvari pred žensko, ki jo ljubijo. Dobra novica pa je ta, da je vzrok za to predvsem v tem, da je ne bi prizadeli, pove psihoterapevtka in avtorica knjige Should you marry him? Abby Rodman.
Razkrivamo najglobje ženske skrivnosti
09. 09. 2016 07.07Tudi ženske jih imajo – velike, majhne, nenavadne in skoraj otroške skrivnosti, ki jih skrbno čuvajo pred moškim svetom. Ne da bi za to morali vprašati svojo boljšo polovico, smo jih namesto vas razkrili kar mi.
Zakaj sta samo prijatelja?
07. 09. 2016 22.55Najbrž je naslednja situacija znana mnogo moškim: zaljubljeni so v dekle, s katero se pogosto družijo, in komaj čakajo, da se stvar prestavi na naslednjo raven. Več časa, kot preživijo z njo, bolj jim je všeč vse na njej, od govora do smeha ter dejstva, da se z njo lahko pogovarjajo o praktično vsem.
Naj mu pove, koliko jih je grelo njeno posteljo?
06. 09. 2016 08.30Pozdravljen, Brane. Imam problem, ki je v bistvu posledica tega, da do zdaj še nisem imela resnega trajnejšega razmerja (daljšega od nekaj mesecev), imela pa sem kar precej kratkih zvez. Tudi zelo kratkih, ker imam pač rada seks. Stara sem 26 in sem na začetku novega razmerja, ki kaže, da utegne postati zelo resno. Ne vem, če sem že kdaj imela kakšnega moškega tako zelo rada. Tudi on je zelo zaljubljen. Najin seks je dobesedno eksploziven. On trdi, da predvsem zaradi mene. Večkrat mi reče, da sem fantastična ljubimka in da še ni bil s tako fantastično ljubimko. To me ne bi motilo, če ne bi ob tem vse večkrat spraševal, s koliko moškimi sem spala. Bojim se, da mu resnična številka ne bi bila všeč, in sem razdvojena med resnico in lažjo. Kaj naj naredim? Naj priznam, ali naj se zlažem? Mislim, da mu bom nekaj morala povedati, saj je zelo vztrajen s tem vprašanjem. Pomagaj! Hvala vnaprej za dober nasvet. Ljubiteljica dobrega seksa.
Uničujejo vaše spolno življenje
02. 09. 2016 09.01Na seksualno življenje nekega para vplivajo številni dejavniki; poleg vzgoje, življenjskih izkušenj, okolja, v katerem posameznik odrašča ali se zadržuje, in karakterja obeh, imajo pri nekaterih veliko vlogo tudi ljudje, ki jih obkrožajo. Vas zanima, kakšno?
Lepotice, ki grejejo postelje nogometnih zvezdnikov!
29. 08. 2016 09.14Spremljevalke nogometašev so večinoma lepotice, ki so svojo kariero zgradile na svojih oblinah in lepoti. Športniki jih najpogosteje srečujejo na različnih družabnih dogodkih in v nočnih klubih, in ko njihovo skrito zvezo odkrijejo paparaci, postanejo zvezde tabloidov.
Slavne, bogate in ... samske!
15. 07. 2016 09.58Kaj imajo skupnega bogata hotelska dedinja Paris Hilton, seksi manekenka Charlotte McKinney in ognjevita pevka Demi Lovato? Vse so slavne, nesramno bogate in .... da, samske! A ta trojica še zdaleč ni izjema v samskem svetu hollywoodske srenje. Preverite, katere vroče zvezdnice še čakajo na svojega princa na belem (v prestižnem jeklenem) konju!
To potrebujejo vse ženske!
15. 07. 2016 09.11Brane, zdravo! Na tebe se obračam, ker imam probleme s partnerjem in si želim slišati tvoje mnenje. Že štiri leta sva skupaj in zadnje čase imava problem v komunikaciji. On je tip človeka, ki je zelo ljubosumen in s težkim srcem zaupa, veliko hodi ven in veliko časa preživi s kolegi. Sicer me rad razvaja, a si želim več skupnega čveka, spontanih stvari ... Pravi, da si želi resne zveze, ampak se mi zdi, da čas raje posveti družbenim omrežjem kot druženju z mano. Zdi se mi, da naju to zelo oddaljuje, govorim mu, da se mi ne zdi prav, ampak me ne posluša. Njegov značaj je zelo močen in ne morem mu dopovedati, kako zelo si želim, da bi dejanja prenehal in čas posvetil meni, brez telefona in interneta. Sem ženska, ki potrebuje pozornost, ljubezen, naklonjenost, zaupanje in predvsem spoštovanje. Skrbi me tudi njegova družba, ki je predvsem neresna, a sem jo sprejela. Včasih se ne javlja na telefon in vedno najde izgovor, za druženje s kolegi pa izvem tik pred zdajci, kar me moti. Imela sva veliko pogovorov o tem, a se mi zdi, da to več ne zadostuje. Včasih je z glavo čisto nekje drugje, na tretjem planetu, in če sem čisto iskrena, me skrbi zanj ... Zanima me, ali bi mu morala dopustiti, da to počne še naprej, ampak me zelo skrbi da bo to vplivalo na naju ... Po pogovoru z žensko družbo sem še bolj razdvojena, saj menijo, da si nekega drugega mesta ne zaslužim. Nekaj punc, ki jih poznam, so bile v podobnih okoliščinah, in zdi se mi, da so v današnjem času moškemu spolu pomembni samo še TV, internet in kakšna Fifa in pivo, in to bi naj bil smisel življenja. Menim, da se je zelo navezal name in sem zdaj že njegov vsakdanjik oz. ritual in mu je bolj pomembno druženje s fanti. Težko je, ker ga imam rada, ampak se zelo bojim, da me bo enkrat na račun svojih dejanj izgubil. Trudim se na področju izobrazbe, hobijih in predvsem mi je pomemben odnos s komerkoli, posebej z njim, če si res želiva skupne prihodnosti. Nate sem se obrnila zato, ker ne vem več, kako naprej in sem v dvomih, in me zanima mnenje moškega z veliko izkušnjami. Imaš morda kak nasvet? Hvala! Lp, Punca
Sta skupaj le zaradi seksa?
19. 07. 2016 08.23Pozdravljen! Zanima me, kaj naj naredim. S fantom se namreč vsak dan prepirava, sva zelo trmasta, skregava se zaradi malenkosti, ene napačne besede. Vse je narobe, počutim se ujeta v krogu in nikakor ne najdem izhoda. Skupaj sva skoraj eno leto. Na začetku sva se normalno razumela, nikoli ni kompliciral ali bil živčen, vedno je bilo vse v redu, vse sva delala skupaj, zdaj pa je tako, odkar je šel na svoje in odprl slaščičarno. Vsakodnevno se skregava zaradi bedarij, težava je, ker je zelo vzkipljiv, vedno se začne dreti, žali, medtem ko ga jaz samo nemočno opazujem in ga želim z mirnim tonom pomiriti, se normalno usesti in pogledati, kje je težava. Ravno danes mi je rekel, da ima občutek, da mora vedno mene postaviti na prvo mesto in narediti vse, da bo meni prav, šele potem lahko začne svoje delo, opravila in obveznosti, in da mu pri poslu ne pomagam ravno veliko. Vedno mu povem, da ne misli prav, od kod mu ta ideja, da sploh tako razmišlja. Zdi se mi, da najina zveza tone. Včeraj sva se zmenila, da se ne bova kregala, danes pa znova vse od začetka. Ne vem več, ali naj grem ali naj se trudim še naprej, saj mi s takšnim vedenjem daje občutek, da se je naveličal. Vedno, ko mu to omenim, mi reče, da se to dogaja, ker je bil živčen in da me ima še vedno zelo rad. Redno tudi seksava, opažam, da mu z mano nič ne manjka, ampak moje spolno življenje se je malo spremenilo. Odkar so se začeli konflikti, ne doživim orgazma, ne sprostim se, kot sem se včasih, in to opazi tudi on, vendar se zelo trudi, da bi bilo obema super, zdi pa se mi, da vsi te prepiri, kreganje, obtoževanja itd. ne uničujejo samo mojega spolnega življenja in zveze, ampak sem tudi psihično izčrpana. Ne vem več, kako se normalno pogovoriti. Res bi bila hvaležna za pomoč. Pozabila sem omeniti, da je skoraj 15 let starejši od mene in da ima otroke iz prejšnjega zakona, ampak v drugi državi in nima stikov z njimi.
Ko je spolnost mučenje in ne užitek
26. 05. 2016 07.59Brane pozdravljen, imam kar velik problem. S fantom sva že nekaj časa skupaj, noro zaljubljena ampak problem tiči v meni. Že nekaj časa nimam niti malo želje do seksa. Prav odveč mi je. Že prej mi ni bil ravno pomemben, ampak to se mi pa še ni zgodilo. Bolj me spravi v grozno voljo. Niti prisilit se ne morem v to. Fant pravi da je mogoče to le obdobje, in da mu ni težko brez, saj me zelo zelo ljubi, ampak vem da ni tako. :( Ne jemljem kontracepcijskih tablet, je pa vmes prišlo do nosečnost a žal tudi do spontanega splava. Sej meni ni problem biti brez ampak vem kako je Vam, moškim. Nočem da je fant ''slabe'' volje, čeprav pravi da ni nič hudega. Res ga nočem izgubit, ampak seks mi je vse bolj le mučenje, kot pa užitek. Nočem ga izgubit, ampak ne morem si pri tem pomagat. Psihologi in psihiatri ne pridejo v poštev, ker so pri meni opleli že nekaj časa nazaj, žal nisem človek, ki bi mi pogovor pomagal. Že vnaprej se ti zahvaljujem za odgovor. Vem da je precej čudno vprašanje (tud počutim se kot nezemljanka) ampak samo nate se še lahko obrnem da mi pomagaš če boš le lahko. Lepo Te pozdravljam
Le nekaj dni sta bila narazen, on pa ...
05. 05. 2016 08.03Pozdravljen, Brane. Imam kar resno težavo s fantom (nekdanjim). Pred tednom dni sva se sporekla, ker pa sem hitre jeze, sem se odzvala pretirano, saj sem mu rekla, naj izgine in da ga nočem več videti, stvar pa je bila, da sem bila preveč ljubosumna. Ni bilo prvič, da sva se razšla. Razlog za to je, da se je med časom, ko sva bila narazen, začel družiti z eno punco. Takrat sva zvezo končala, po štirih mesecih sva se znova našla. Zmenila sva se, da tiste osebe odstraniva iz življenja. Zdaj pa sem ugotovila, da jo ima spet med prijatelji. Počil mi je film. Po dveh dneh sem sama pri sebi premislila in ugotovila, da sem naredila največjo napako, da sem ga odrinila. Želela sem se pogovoriti, pa mi je odgovoril, da mora premisliti, saj se boji, da se bo v prihodnje to ponavljalo. Tako sem mu ves čas nekaj pisala, pa je rekel, da potrebuje mir. Ko mu en dan nisem pisala, mi je pisal. Sicer ga je samo glede neke stvari nekaj zanimalo, bil pa je bolj izgovor, da mi je lahko pisal. Po dveh dneh sva se sestala, da sem mu dala stvari, ki jih potrebuje, in je rekel, da se še vedno ni odločil, in tako sva pristala v postelji. Vem, napaka. Vseeno mi je pokazal, da si me še vedno želi, močno me je objemal. Po tem sem ga vprašala, kako se je odločil, pa mi še vedno ni znal odgovoriti. Rekla sem mu, da potem brez veze izgubljava čas, če še kar ne ve. Prosil me je, naj počakam nekaj dni in da mi bo tisti dan, ko bova zmenjena, res povedal. Vendar sem vztrajala pri tem, da nima smisla. Na koncu sem le popustila in rekla: "V redu, če se boš bolje počutil, vendar me sam pokliči." Ali lahko še kaj naredim?
Prva ga je pri 19-ih silila z otroki, druga ga je 'nagravžno' prevarala, tretja pa ...
07. 04. 2016 07.59Pozdravljen, Brane. Ker vidim, da pomagaš drugim, bi ti tudi sam zastavil vprašanje. Bo nekoliko daljše in upam, da te ne odvrne. Kristusova leta sem presegel za en božični večer. Pri ženskah nekako nimam sreče ali pa žal še nisem srečal prave. Prva me je pri mojih 19. silila z otroki, z drugo sem prebil 10 let, ki niti niso bila tako slaba, vendar me je »nagravžno« prevarala ter sedaj živi z »njim«, s sedanjo pa sem v vezi dve leti. Ne razumi me napak, svojo zgodovino sem predelal in do »bivših« ne čutim nič, prav tako nimam obžalovanj v smislu »kaj bi bilo, če bi bilo«. S sedanjo sva si po letih zelo blizu. Vedno pa enak problem, otroci in stanovanje. Oba sva namreč še vedno doma :( Jbg, ni bilo sreče. Vedno delal, »šparal«, pa je še vedno premalo. Pri prvi sem bil premlad, druga nikoli ni imela službe, tako da je bilo finančno breme vedno samo moje. Roko na srce, zgodovina se ponavlja. Najino razmerje ima oz. je imelo, tako kot večina ostalih, svoje vzpone in padce. Prvič me je pustila, pa sem kot otrok moledoval in sva poskusila znova. Od takrat se skoraj vsakih nekaj mesecev »zapneva« glede stanovanja. No, sedaj že celo glede otrok. Razumel bi, če sam ne bi naredil ničesar, pa vendar se trudim. Res je, da sem bil po najinem razhodu bolj zadržan glede teh stvari, vendar se mi zdi, da se je vsa zadeva, vsaj pri meni, normalizirala. Finančno je situacija nekoliko bolj problematična. »Našparanega« je kar nekaj, plače pa so vedno manjše. Želim si iti na svoje, močno si želim otrok, finančno stvar ni najbolj optimistična, ne glede na to, kako obračam številke. Povrh vsega mi po novem grozi še izguba službe, kar pomeni še večjo nesigurnost :( Tule nastane problem. Pred časom je spet počilo, prav zaradi stanovanja in otrok. Njenega zadnjega napada nisem več zdržal - redkokdaj sem zaradi tega izgubil živce in sem stvar raje »potlačil«. Nisem se mogel zadržati in sem nekaj krepkih zabrusil nazaj. Približno teden dni je vladal nekakšen umetni mir, ko pa sem ji omenil, da bom morda izgubil službo, je vse skupaj eksplodiralo! Razbral sem, da gre spet za prihodnost, česar se sam hudičevo dobro zavedam. Bolj je bila izpostavljena njena kot moja, kar mi ni jasno, saj naj bi skupaj funkcionirala kot celota in težave enega so tudi težave drugega, mar ne? Spet sem poslušal očitke glede bivših (s katerim nimam nič), otrok in tega, da nekako premalo naredim za najino samostojnost. Halo! Trudim se na vsakem koraku, »šparam«, iščem, računam, se sprašujem, kako bi najlažje preživela. Zanjo tega ne bi mogel reči, pomemben je samo beg, pa naj stane, kolikor hoče. Povrh vsega sem si na grbo navlekel, ali pa so mi to navlekli drugi, še eksistencialno krizo. Največji strah, ki ga gojim, je, da ne bi mogel preživljati svoje družine. Lepo sem rekel, naj počaka kakšen mesec ali dva, da vidiva, kako bo, da se ob izgubi službe, ki je skoraj zagotova, spet postavim na noge. No, po prepiru z njene strani ni bilo odziva, mrk. Denarja je dovolj, da bi pri njenih ali mojih uredila stanovanje, vendar sam tega nočem, saj bo vedno neko nerganje. Daj to, daj ono … Komaj čakam! Dokler človek ni čisto na svojem, ni nikoli zares svoboden! Ne morem stran od nje, ne vem, zakaj. Res si želim otrok in, Bog moj, tudi star sem že, tako da bi bil skrajni čas. Pri njej sem vedno mislil, da bo mati mojih razgrajačev oziroma velikonogcev ;) Nisem več prepričan. Kako je mogoče živeti s človekom, ki te, ko si na robu obupa, zapusti, ti ne stoji ob strani, te ne objame, ti ne pove, da te ima rad in bo vse dobro? Tega sem bil deležen še od ljudi, ki jih ne poznam tako dobro oz. niso moji življenjski sopotniki. Namesto tega poslušaš očitke in mlatenje. Kot da se tega ne zavedam že sam. Sama je imela precejšnje težave, ob katerih sem ji vedno stal ob strani, jo podpiral, spodbujal, nič očital. Ob strani ji bil stal pri čemer koli. Name se je lahko zanesla in se še vedno lahko. Očitno sem svoje življenje zafural do te meje, da nisem sposoben obdelave dotičnega problema. Še zadnji del, za katerega mi boš ti očital, če ga ne napišem ;) Kar se seksa tiče, je bilo pri njej zmeraj tako tako. Rečem lahko le, da sem včasih seksal veliko več in bi še vedno, vendar z njene strani ni prav veliko potrebe, kaj šele nagajivosti. Glede spolnosti sem odprt in ne vidim, zakaj bi imela katera zadržke ob meni. Debato sem tudi večkrat načel, pa se ni zgodilo nič konkretnega. Velike težave ji predstavlja orgazem, doseganje tega je včasih zelo mučno. Nič ne de, človek vsaj ve, zakaj se trudi :) Ne razumi me narobe, nisem eden tistih, ki jih zanima le lastna korist. Vedno sem in vedno bom na prvo mesto postavil partnerico, najprej ona, nato jaz, ali pa, če gre, istočasno. V glavi poštimano, kondicije pa za kakšno uro brez težav. Upam, da si od napisanega dobil vse potrebne informacije, in mi boš s svojim nasvetom pomagal. Brane, hvala! Lep pozdrav, Zafuranec
Kako moški doživljajo ločitev?
11. 03. 2016 08.15Ko se razidejo poti, se moški počuti tako kot ob novici o smrti bližnjega ali odpovedi delovnega razmerja. Vsaj tako je pokazala zadnja raziskava, ki jo navaja eden vodilnih britanskih spletnih portalov.
Tri stvari, ki jih vsak moški pričakuje od ženske!
04. 03. 2016 08.04So moški res malo manj komplicirana bitja od žensk? Moško srce je – baje! – zelo enostavno in niti ne preveč zahtevno osvojiti. Samo tri potrebe so, ki jih mora zadovoljti predstavnica nežnejšega spola. Drži?
Pravi, da ni razdiralka zvez, toda ...
19. 02. 2016 08.23Hej, Brane! Tudi jaz se ne znajdem najbolj, zato ti pišem. V zvezi sem že 7 let, ampak všeč mi je nekdo drug ... V glavi imam en veliki kaos, saj se mi je prvič v življenju zgodilo kaj takega. In tudi on je na žalost v zvezi. Ampak, veš tisto, ko veš, da je med vama neka energija, ampak se oba zavedata, da ni prav, in ostane pri pogledih, ki so zelo drugačni in ki ti dajejo občutek, kot da sta samo vidva. In ko se oba trudiva, da vsaj stojiva v bližini, samo toliko, da se lahko imava na očeh. Še drugi so opazili te poglede. Tudi do nedolžnih slučajnih dotikanj pride. To se dogaja, ko se srečava kje zunaj, ampak nikoli nisva sama. Moja zveza ni več zvezi podobna, ne pomnim, katerega leta sem se nazadnje poljubljala, niti opozorila ga ne premaknejo, jaz pa sem se skozi ta leta samo ohlajala do njega. Tudi končati ne morem kar tako, veliko je vseh stvari, ki me držijo nazaj. Dejansko sem odvisna od njega, saj sem trenutno še brez zaposlitve. Ni luštna stvar. Ampak tudi varati ne morem in nočem. Tudi ne bi hotela, da me moja simpatija vidi v napačni luči. Ampak vseeno ne vem, kaj naj naredim, naj vzpostavim stik z njim ali pozabim vse skupaj? Nekateri bi rekli, naj on prvi vzpostavi stik z mano, če je zainteresiran, ampak on ne ve, kako mi je ime, me ne pozna ... jaz pa le nekaj malega vem o njem in bi lahko vzpostavila stik ... ampak sem v dilemi. Vseeno nisem razdiralka zvez. Lep pozdrav!
19-letna Slovenka zaupala, kako jo osvaja 33-letnik
16. 02. 2016 07.36Živjo! Sem v nekakšni klišejski situaciji, in ja seveda gre za težave z moškim! Predvsem me muči radovednost, saj sem že popolnoma obupala, da bi lahko razumela, kaj moški sploh hočete. No, kakšne pol leta nazaj sem spoznala precej starejšega tipa (sama imam 19, on pa 33 let), ki je imel ob meni pogosto precej recimo temu seksualnih izjav, seveda nekako vedno v meji normale in "okusa", če temu lahko tako rečem. Ker sem tudi sama precej cinična in zajedljiva, sva se karakterno kar precej ujela v tem, da sva drug drugega neprestano "špikala" s pikro-seksualnimi komentarji. Bolj kot ne sem vse to jemala za zabavo in prav nič resno, saj je verjetno do vseh mladih punc, ki jih spozna, enak (recimo, da ima tako službo, da dnevno dela z mladimi in ni učitelj!). Potem je hotel moj snapchat in začela sva si tipkati in pošiljat snape, in sicer zagotovo vsaj nekajkrat na teden. Nič resnega, bolj je šlo zopet za provokativne zadeve. In potem se je enkrat spomnil, da ga moram peljat na kavo, ampak največja farsa je, da se potem ni zgodilo nič. Veliko sva se pogovarjala in bilo je nekako seksapilno, polno energije, znova je imel nekaj precej na meji izjav, ampak pogovarjala sva se tudi precej resnih zadev. Zato sem bila še toliko bolj razočarana, ker se ni zgodilo nič. Mislim, niti poljub v slovo ali karkoli! Mislila sem, da je to to. Ampak potem sva se tipkala skoraj še celo poletje, čeprav sem bila sama večino časa v tujini. Potem pa sem se tega počasi naveličala, ker se nekako ni premaknilo nikamor in sem počasi začela odpisovati vse bolj poredko, če sploh. Mislila sem, da je stvar zaključena, ko mi je začel okoli novega leta zopet pisal, in ker sem bila tudi sama znova samska, sem se odločila, da pač ni škode, če se malo pogovarjam z njim, saj mi je tako ali tako dolgčas. In nekako se je zgodba ponovila. Zopet se tipkava večkrat na teden, ponavadi začne on. Pogovori niso nič posebnega, kot prej zgolj seksualne provokacije, na čase kakšen kako sem. In potem bum, spet je hotel na kavo. Ko sva šla, pa se je ponovila stara zgodba, da se ni zgodilo nič, pa je bila možnost in vse. Po kavi pa dobim sporočilo v stilu, kako lepo me je bilo znova videti in da se morava še kaj videti. In tu zdaj potrebujem nasvet, kaj za vraga je fora vsega tega!? Nisem zaljubljena, ampak me mogoče bolj matra moj ego, zakaj za vraga ne stori ničesar. Predvsem pa ne razumem njegovega obnašanja. 1) Že celo življenje poslušam, da moške zanima le seks in da se za vsemi njihovimi nameni skriva cilj, spraviti žensko v posteljo. Jaz pa ne dobim niti poljuba ali kaj? Pa ni, da bi se delala ravno povsem nedostopno, niti ni on nek zadrt človek. 2) Če se toliko ukvarja z mano, da se celo potrudi za kavo, na katero sam hoče, in to ne samo enkrat, potem mu moram nekako že biti zagotovo vsaj vizualno všeč. Zakaj se sploh trudi, če ne ne stori ničesar? Lahko bi se preprosto še naprej samo tipkala ali pa bi me s celega zignoriral. Mogoče za konec samo to, da ni poročen, nima otrok in je precej samozavesten, če ne kar preveč, torej nekako razlog ne more biti niti slaba samozavest. Za seks pa nekako starostna razlika tudi ni problem. Torej, res bi prosila za odgovor, neko možno razlago, ker me blazno živcira, da ne vem, pri čem sem in kaj se dogaja. Hvala, hvala!
So kriva službena potovanja?
09. 02. 2016 11.10Pozdravljen, Brane! Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj potreboval nasvet te vrste, saj sem izobražen moški pri dobrih petdesetih letih, ki bi moral sam razrešiti svoj problem. Saj ne vem, ali si želim nasveta ali samo še mnenje nekoga drugega. Po dobrih dvajsetih letih zakona ugotavljam, da ostajam v njem samo zaradi najinih dveh sinov, ki imata 21 in 19 let. Če me ne bi skrbelo, da bo ločitev slabo vplivala nanju, bi najbrž spokal in šel že pred leti. Verjetno boš pomislil, glej ga, še en tip v krizi srednjih let, pa to ni res. Po domače povedano, mi gre žena na živce. Skoraj vse, kar naredi ali reče, me iritira. Pogosto imam občutek, da tudi jaz iritiram njo. Nikoli se nisva zares ujemala. Ne pri vzgoji otrok, ne pri tem, kar naju zanima, ne pri izbiri skupnih prijateljev, krajev za počitnice, celo ne pri izbiri TV programov. Vedno je bila kritična do moje službe, s katero odlično zaslužim (ona medtem veliko zapravi zase, tako rekoč vse, kar sama zasluži). Kar naprej kritizira mojo službo, ker veliko potujem. En teden sem doma, en teden na poti. Približno tako. Hoče celo, da bi službo zamenjal. Ali da bi se odpovedal potovanjem, kar bi bilo možno, res pa je, da bi kar nekaj manj zaslužil. Zadnja leta komaj čakam na te službene poti in jih, če je le mogoče, podaljšujem. Nikoli ji nisem bil nezvest. Priznam, da me je tu in tam zamikala kakšna druga ženska, posebej ko sem bil zdoma. Priložnosti je bilo precej, a nobene nisem izkoristil. Če sem zelo iskren, mi je zdaj žal za kar nekaj priložnosti, vendar nisem tak tip. Stresi, ki sem jih opažal pri nekaj prijateljih, ki so imeli afere, niso zame. In nisem dober lažnivec. V najinem seksu so stvari kar dolgo štimale, vsaj po mojem, pa tudi žena, ki je nekaj let mlajša, se ni nikoli pritoževala. Zadnja leta ga je zelo malo. Jaz bi rad veliko več seksal, vendar ona zmeraj naredi ali reče kaj takega, da me mine veselje. Ponavadi se seks zgodi, preden grem na pot, na njeno pobudo, in ko se vrnem s poti, ko se kar naprej seksa obema. To so pravzaprav edini lepi trenutki, v katerih se počutim srečnega. A kaj, ko minejo po dveh, treh dnevih in je potem kmalu spet vse po starem. In iritirajoče! Vem, kaj bi rad naredil, vendar se nikakor ne morem odločiti. Kaj naj naredim? Kaj bi ti naredil na mojem mestu? Ostani v formi. Lep pozdrav od Z’iritiranega
Najbolj srhljive zgodbe črnih vdov
29. 01. 2016 10.17Zgodbe tako imenovanih črnih vdov osupnejo in zgrozijo. Skupno vsem je, da so njihovi soprogi umirali v sumljivih okoliščinah, zaradi skrivnostnih bolezni. Njihov morilski pohod se nadaljuje, vse dokler nekdo ne ugotovi, da se dogaja nekaj sumljivega.
Je res kriva služba?!
04. 01. 2016 10.01Pozdravljen Brane! K tebi se obračam s problemom, saj nimam več ideje, kaj narediti. S fantom sva že en čas skupaj in super nama je bilo, imela sva se lepo, zadnje čase pa se vedno več prepirava. On ima polno glavo, saj ima naporno službo in mora biti na voljo res cel dan, vsak dan - v stiku z ljudmi in na koncu dneva je utrujen od vsega, ima preprosto vsega dovolj in se mi je začel umikati. Začela sva se pogovarjati o tem in prišla do tega, da noče, da greva narazen, ampak da bi rad samo malo časa zase. Jaz pa sem v tem razmerju z vso dušo in telesom in se s to odločitvijo, da ga izpustim, sploh ne morem sprijazniti (sploh ker vem, da on po eni strani tudi noče!!). Kaj naj naredim, da popravim vse, saj zadnje čase vedno vse pripelje do prepira - jaz se nočem prepirati, ampak rešiti zvezo, saj se z njim res vidim tudi v prihodnosti. Prosim, pomagaj mi, kako naj se zadržim! Nisem sitna in na najboljši način pokažem, da si še vedno želim, da sem se pripravljena truditi in da ne bi rada obupala nad vsem. Prosim, pomagaj mi ... Hvala :)
Zgodilo se je na božični zabavi, leto kasneje pa ...
24. 12. 2015 10.23Živjo, dragi Brane. Vem, da nisem prva bralka (mimogrede, redno te berem), ki potrebuje nasvet zato, ker bi rada več kot bi rad moj sodelavec, s katerim redno spim (seksam, če sem bolj natančna) leto dni. Prvič sem po lanski božični zabavi (prej se med nama ni zgodilo nič, čeprav mi je bil všeč in sem imela občutek, da sem tudi jaz njemu) in tako lepo mi je bilo, da sem hotela spanje (seks, ki ga imam zelo rada) čim prej ponoviti. Leto kasneje imava nekaj, čemur večina ljudi pravi seks prijateljstvo s koristmi. Zame je zanesljivo precej več kot to, saj ne spim z nikomur drugim. Mislim, da tudi on ne, čeprav pri vas … moških, ženska nikoli ne ve, ali ga še kje namakate (videla, da rad uporabljaš ta izraz za slikanje oziroma namakanje čopiča, hehe). Moram ti povedati, da tega, da spiva skupaj, pred drugimi sodelavci ne skrivava in da naju imajo za par. Ne hodiva skupaj samo v posteljo, ampak tudi ven. Na večerje, v kino in tako naprej. Hotela sem reči, da se ne skrivava. To, kar naju – ne zaradi mene – razlikuje od drugih pravih parov, je, da se kot par ne druživa z mojimi ali njegovimi prijatelji, da ne obiskujeva mojih ali njegovih staršev in sorodnikov in da se včasih izven službe ne vidiva tudi po cel teden. In da si, kot rečejo, ne polagava računov. Jaz ga na primer ne morem/ne smem/ne upam vprašat’, kaj je počel tiste tedne, ko nisva bila niti en večer ali noč skupaj. Meni ne bi bil noben problem polagat’ računov. Na dolgo in široko razpredam misli. Klinc, priznam, da ga imam rada kot že dolgo nisem imela rada moškega (imam 27 let) in rada bi videla, da bi bila čisto pravi par, kar nisva. Bojim pa se, da mi bo ušel, če mu bom to povedala. Dvakrat do trikrat je že, ko sva malo preveč popila, razpredal misli o svojih razočaranjih nad ženskami, strtem srcu in podobnem, pa ne vem, ali je to res ali samo neke vrste obramba pred menoj in pravim razmerjem. Kadar sem teden dni sama, se počutim prazno, osamljeno in zmedeno. Mislim, imam moškega, pa ne morem biti z njim, pa naj si želim samo družbe ali k… (saj veš, kaj mislim). Ko se v službi z menoj pogovarja, kot bi bila samo sodelavca, bi ga najraje brcnila v jajca. Res. Ko me potem zvečer pokliče in mi pove, da prihaja (ne, ali lahko pride?), imam občutek, kot da prihaja samo zaradi seksa. In tako naprej in tako naprej. Večkrat sem hotela prekiniti vse skupaj in se celo dobila z nekaj drugimi moškimi, pa me je minilo sredi zmenka ali ko so se me po zmenku prvič dotaknili … Rada imam njegove dotike. Rada ga imam. Rada bi bila z njim. Zares, ne samo, kadar se njemu zdi. Kaj naj naredim? Hvala za nasvet, dva, tri. M.
Schumacher je preteklost
21. 12. 2015 08.19Ralf in Cora Schumacher, ki imata skupaj sina Davida, sta lani septembra naznanila, da se ločujeta. V medijih sta prala umazano perilo, pojavile so se informacije o družinskem nasilju. Medtem ko se je Ralf nekoliko umaknil iz medijev, se Cora še vedno pojavlja na številnih prireditvah. Javnosti je tudi že predstavila svojega novega partnerja.
Niti poljubljati se noče z njo!
04. 12. 2015 08.16Zdravo Brane! Nate se obračam, ker s fantom temu ne pridem na čisto in ne vem kaj storiti. Stara sva 26 let in sva skupaj slabi dve leti. Od začetka mi je zaupal, da bi rad bil z mano, ker me ima rad, tega nisem verjela vendar sem mu zaupala in se zaljubila vanj. Vem, da me ima še vedno rad, to mi pove in tudi če se kregava vidim, da ima še vedno željo biti z mano, čeprav sva že nekajkrat skoraj šla vsak svojo pot, ker si ne prideva na čisto. Včasih imam občutek, da je kot en trmast bik, ki se ga ne da prepričati v nekaj v kar on sam po sebi ni prepričan. Če misli, da ima prav se ne želi več pogovarjati o tem, hoče da utihnem, jaz pa ne želim stvari držati v sebi, ker me to žre in žre. Vendar pri vztrajanju, da se pogovoriva včasih naredim slabo, ker po malem znori in hoče, da mu dam mir, se obrne in gre ven... Nisem oseba, ki bi ji bilo vseeno, nočem takih situacij, preveč me bolijo. Ne vem sploh kaj pri tem sprašujem tebe, mogoče za kakšno mnenje, čeprav ne vem kaj lahko poveš o tem. Je pa še nekaj drugega. Težava je pri poljubljanju, držanju za roke, mislim da je zelo sramežljiv, kot da ga skrbi da ga kdo ne vidi kako se drži s punco za roke in jo v javnosti objame, a vem da ga ni sram mene, to zagotovo ne, ne vem pa v čem je problem. Včasih se vprašam, ali je to čisto normalno, da se fant že po dobre pol leta veze ne poljublja (tako je že kakšno leto med nama), na začetku sva se, poljublja se dobro in tudi jaz, bil je zagret, danes pa niti malo, k poljubljanju ga bi morala prisiliti a še to ne bi hotel, nekaj se heca kot da je to ''fuj'', meni pa ni smešno, zato mu včasih resno rečem zakaj noče, vidi da mi to veliko pomeni, ker se s fantom čutim bolj povezana, če se poljubljava, a on noče, ni mu mar za to. Raje se skrega kot da bi se poljubljala kdaj pa kdaj, pa ne mislim vedno, ampak kadar pride do tega, čeprav je to težko reči saj pri nama nikoli ne pride do tega, ne ko pride domov, ne ko seksava, nikoli... Mogoče mi lahko svetuješ kako naj mu spet razložim, ali se ga lotim... tudi ko ga sama hočem začeti poljubljati se odmika in se heca pri tem, govori kot v hecu ''ne ne ne''... To me potre, dobim tesnobo in sem hkrati malo živčna saj ga imam rada in si ne predstavljam obenem imeti tako vezo, poleg tistih čudnih prepirov. Prosim pomagaj Brane! Hvala vnaprej :) Sončica
Tako veste, ali bo vaša zveza trajala!
27. 11. 2015 09.25Pri razmerjih načeloma ni pravil. Vsak par je drugačen, na vsako osebo, par vpliva nešteto dejavnikov. Kljub vsemu pa strokovnjaki neprestano iščejo neke določene skupne točke, da bi poenostavili razumevanje razmerij. Ugotovili so, da se večinoma zaljubimo v osebe, ki so za nas pravzaprav škodljive.
20-letna bralka spregovorila o zlorabah
27. 11. 2015 08.16Skratka, Brane, rada berem tvoje odgovore, veliko se naučim in upam, da mi boš znal pomagati. Stara sem 20 let in trenutno živim pri fantu. Kmalu bova imela 1 leto najinega razmerja. Rada ga imam in on ima tudi mene. Včasih mi pokaže, včasih ne. Problem je v tem, da se na trenutke zelo grdo obnaša do mene in svojih domačih. Je edinec in je odraščal brez očeta, je razvajen in njegova mami mu vse tiši po domače v rit in ga pedena kot 4 leta starega otroka. Moj fant me zmerja z žaljivkami, tudi med družbo se dere, enkrat me je celo udaril, vendar mu je bilo potem zelo hudo in se je res lepo opravičil. Čez nekaj dni me ni ravno udaril, ampak odrinil, ker nekaj nisem znala v njegovi delavnici. Zelo hitro se razjezi in ne vem, kako ga naj obvladujem, nikoli nisem prej jokala, če me je bivši kdaj razjezil ali rekel kaj takšnega. Zdaj pa samo jokam, če pride do te situacije, a se dela norca in reče, da ima punco za jokico ... Ampak po vsem tem, ko se to zgodi, kar se, se mi vedno opravičuje. Ko sva na samem, mu skušam povedati, kaj dela narobe, me ignorira, si poje, skratka, obnaša se zelo nezrelo. Star je 24 let. Skupaj nisva skoraj nič, jaz sem v svoji službi, on pa po cele dneve dela, zvečer se včasih vidiva, včasih pa tudi ne, ker ima ostale obveznosti. Drugače je zelo pozoren in nežen, zvečer me vedno poljubi, mi pove, da me ima rad ... Naj povem, da sem bila noseča z njim in se nosečnost ni obdržala, v tistem času je bil z mano kot sonce, res mi je stal ob strani. Rada ga imam bolj kot svoje življenje, pomeni mi vse, kako naj se odzovem v tisti situaciji, ko se začne dreti name? Včasih sem tiho, včasih se zjočem, včasih pa se zderem nazaj. Ko se dere na svoje domače, mu povem, naj neha, vendar je še bolj oster z besedami. V očeh njegove mame vidim, da jo to boli. Kako mu naj dopovem, da mi to ni všeč, naj se odmaknem stran in grem? Rada bi vse dobro v tem razmerju. Še ena težava, ki mu jo trobim kar nekaj časa: živijo v veliki hiši, v kateri je podstrešno stanovanje prazno. Povedala sem mu, da bi mi bilo všeč, da bi lahko šla sama gor. Ideja mu je bila dobra in se je strinjal. Saj si želim, samo imam občutek, da mi njegova mamica in stara mama stalno dihata za vrat, čeprav se z njimi dobro razumem. Vsak dan me doma čaka kosilo, ko pridem iz službe. Zadnijč, ko sem mu omenila, če bova počasi povedala, da bi šla nadstropje višje, je začel - kam se ti mudi, saj mogoče se res, ampak je najbolj problem, da ko se gre za moje želje, jih malokdaj upošteva. Ko pridem domov k staršem, se mami samo zjočem, da mi je hudo. Prosim, pomagaj. Želim fanta, ki bo spoštoval svojo punco, kako ga naj to naučim? Hvala, upam, da mi boš znal pomagati. V
10 stvari, zaradi katerih moški NE SME imeti slabe vesti
06. 11. 2015 08.47Občutek krivde: res slaba stvar. Težko je, ko se nečesa lotiš, se za nekaj odločiš, in že v začetu veš, da boš zaradi tega v težavah.Še posebej, če vemo, da ne počnemo ničesar narobe in da gre le za neka pravila, ki nam jih želi vsiliti nekdo drug, recimo naša izbranka.
BrutalnF12 TDF: Pod pokrovom 769 'konjev', do 100 km/h v 2,9 sekunde
16. 10. 2015 08.06Pred časom je Ferrari predstavil svojega F12 berlinetta in mnogi so se spraševali, ali je sploh mogoče izdelati še hitrejšo različico. In dokazali so, da je. Zdaj se ponašajo z brutalnim športnikom F12 berlinetta tdf, ki je poimenovan po Tour de France, izdelali pa bodo le omejeno število primerkov.
Tako je bilo, ko jo je Eros zapustil
16. 09. 2015 08.02Italijanska televizijska zvezdica švicarskih korenin Michelle Hunziker je znova spregovorila o koncu razmerja s pevcem Erosom Ramazzottijem, s katerim imata skupaj tudi hči Auroro.