razmerja
Izpoved nimfomanke: "Vseeno mi je bilo, s kom sem skočila med rjuhe!"
10. 03. 2017 11.05Ko je Anna pri 14 letih izgubila nedolžnost, se ji niti sanjalo ni, da je to v bistvu uvod v zasvojenost s spolnostjo, zaradi katere je zanemarjala otroke in ves čas iskala izgovore, zakaj mora zvečer zdoma.
Ima sploh še kaj možnosti?
09. 03. 2017 08.54Pozdravljen, Brane. Imam eno vprašanje. Bila sem v vezi 3 leta. S fantom, ki sem ga imela res rada, ampak sem jaz zafrknila situacijo. Imela sem zdravstvene težave s hormoni, ki sem jih sedaj uredila in spravila na normalo. Problem pa je, ker sem imela že tekom zveze velikokrat izbruhe joka, jeze in depresije. Tudi ko je obupal in sva končala, sem nadaljevala. Klicala sem ga, pošiljala sms-e, maile, hodila k njemu. V bistvu sedaj, ko sem se pomirila, vidim, da sem se obnašala nerazumno in obsedeno. Sedaj me zanima, koliko mi je to fant zameril in če imam še možnost, da ga dobim nazaj. Vse skupaj pa traja 2 meseca.
Zapletla se je s poročenim ...
24. 02. 2017 09.57Brane, pozdravljen! Pišem ti, ker imam že dlje časa dilemo. Sem namreč mama samohranilka in po razpadu nekajletne zveze zaradi nasilnega partnerja sem se postavila na noge z novim partnerjem, ki pa ni samo moj. Fant je poročen, sam trdi, da zgolj formalno, zaradi premoženja, morda navezanosti. To ve le on. Ker ta najina zveza traja že tri leta, sama namreč potrebujem resnega partnerja, sem v dilemi, kaj narediti. Nikakor ne želim biti le ljubica, druga violina, ki čaka, kdaj pride na prvo mesto in kdaj bo 'midva' dobil pravi pomen. Fanta imam rada, čutim ga in ljubim. A dejansko ga ne poznam dovolj dobro. Pa ni problem v mojem nezaupanju, temveč njegovem. Zakaj se oklepa kvazi žene? S prejšnjim partnerjem sem imela tako skupno premoženje kot tudi hčerko, a ko sva se odločila za razhod, ki je bil vse prej kot prijeten, sva se razšla, formalnosti uredila in greva vsak svojo pot naprej. Prejšnji partner ima namreč hčerko zelo rad, pri vzgoji upošteva moje mnenje. Če ni znal biti skrben partner, oče vsekakor je. Sedanjega partnerja moti tudi to, da se z očetom moje hčerke razumem. A moram se. Zaradi hčerke. In vesela sem, da se. Po letih sodišča končno komunicirava med seboj kot starša. Zgolj in edino to. In moti me. Kdor koli pride v moje življenje, to pač mora razumeti. Da pa o mojem življenju sodi nekdo, ki niti svojega nima urejenega ... s trditvijo, boril sem se za premoženje, imetje, ki ga imam ... Ja, ampak saj ni tvoje, temveč se deli na pol. Otrok nima. Skratka, čakanje in celotna situacija me ubija. Sama nič ne morem narediti. A čeprav ga imam rada, ga ljubim, čutim, še ne pomeni, da lahko umrem zaradi čakanja. Ženska mnenja že imam. Pač, ja, ni vreden tega. Preboli ga. Vzemi si čas zase. In išči novo pot. Prijateljica je dejala tudi, da ga ne ljubim, temveč brutalno vztrajam zgolj zaradi zahvale, ker je bil ob meni, ko sem ga potrebovala. Ko sem se razhajala s prejšnjim partnerjem in sem potrebovala nekoga, ki mi prinese nasmeh na lica. Morda. Ne vem. Pa vendarle bi me izguba strašansko prizadela. A kakor koli ... čakanje ubija. Iskreno, Brane, kaj storiti?
Fant ga rad pošilja naokrog, ona pa ...
24. 02. 2017 08.59Pozdravljen! Nate se obračam, ker sama ne vem, kaj je sploh rešitev moje težave, če sploh je. S sedanjim fantom sva se spoznala pred slabimi tremi leti. Poznala sva se na videz, družabno omrežje pa naju je nekako povezalo. Na začetku je bilo seveda vse lepo, rožnato ... Nato pa so začele padati opazke na mojo telesno težo (takrat sem bila res močnejše postave). Kljub vsemu sem zanosila, spolni odnosi so bili takrat še redni. Po osmih tednih sem imela spontani splav. Malo po vsem tem sva prenovila staro hišo, se vselila in na svojem zaživela. Potem pa sem ga dobila prvič, da je pošiljal svojega "korenjaka" po MMS sporočilu drugi ženski. Seveda sva se skregala, on je trdil, da tega ne bo nikoli več naredil in seveda sem verjela. Minilo je nekaj časa, ko sem ga dobila še drugič, tretjič ... Zadnje čase si je dopisoval s sodelavkami take "poredne" stvari. Vedno je trdil, da je to zadnjič. Kljub vsemu mi je vedno izkazoval ljubezen, pozornost ... V zadnjem letu in pol sem izgubila 27 kg, postala športnica, kot sem bila že pred leti, ampak težave so se samo še poglobile. Ravno pred kratkim sva imela pogovor oziroma sem bolj jaz imela govor, ker nisva seksala že dva meseca. Seveda je on redno na pornografskih spletnih straneh, ampak to ne bi bila težava, če ne bi bili najini odnosi tako katastrofalni. Sam mi priznava, da se rajši sam zadovolji, kot da ima spolni odnos z mano. Menda sem mu sedaj všeč, privlačna in vse, ampak še sam ne ve, zakaj ne more z mano seksati. Čisto sem obupana, vse ima pod geslom (telefon, Facebook ... ) in gesla redno spreminja. Prosim, pomagaj mi.
V Ljubljani je spoznala poročenega lepotca in ...
21. 02. 2017 08.54Brane, pozdravljen! Ponovno ti pišem in prosim za mnenje. Moja zgodba sega 30 let nazaj. Takrat 18-letno dekle, polno adrenalina in radovedno, sem šla delat v Ljubljano. Vse je bilo novo in lepo. Spoznala sem 29-letnega moškega, lepega, situiranega. Takoj sva se ujela in takoj sem tudi ugotovila, da je poročen. Tega ni zanikal. Ni me motilo, saj nisem želela nič resnega, le uživati. Ob najinih avanturah mi je bilo prelepo. Prišlo je seveda tudi do seksa, ki je bil božanski. Še danes se ga spominjam. No, po dveh letih sem se vrnila v domači kraj, se zaposlila in začela razmišljati o družini. Vrnil se je moj prvi fant in vztrajal do onemoglosti. Ostala sva skupaj, imava odraslo hčerko, hišo. Nekako sva skozi teh 30 let ostala v stiku tudi z ljubimcem iz Ljubljane. Srečala sva se mogoče trikrat, zgolj na pijači. Še vedno je uglajen, lep, simpatičen, nikdar pa ni v meni zbudil ničesar, kar je pred 30 leti. Vse do lanskega poletja, ko sem po naključju spet prišla do njegove telefonske številke in ga brez pomisleka poklicala. Bil je navdušen, takoj pripravljen, da se dobiva na pijači, kar sva tud izpeljala. Ob njem se je tokrat v meni nekaj premaknilo. Toliko pozornosti, lepih pogledov, nežnosti (zgolj dotikov), lepih besed. Čez nekaj dni me pokliče in ponovno sva se dobila. Tokrat nisva zapustila avta, pa vendar je prišlo le do poljubov in dotikov. Dovolil je marsikaj, obujala sva spomine. Ob njem sem se ponovno počutila kot ženska. Bila sem pripravljena iti do konca, vendar ima on, ne vem kako naj povem, slabo vest. Pravi, da poljubčki niso varanje, vse ostalo pa je. Slišiva se vsak dan po telefonu, vendar ne razumem, zakaj noče kaj več. Nikdar nisem razmišljala o tem, da bi šla z drugim moškim, z njim pa bi. Ne vem, zakaj. Doma sem ugotovila, da ko se je hčerka odselila, do partnerja ne čutim ničesar. Ob njem imam občutek, da sem del pohištva. Nikdar me ne pohvali, ne opazi ničesar novega na meni, itd. Da sem tukaj, ker tako pač mora biti. Ob partnerju nikdar nisem čutila tega, kar čutim ob ljubimcu, če mu tako sploh lahko rečem. Boji se, kaj bi bilo, če bi žena izvedela. Ko sva skupaj, me razvaja, vedno mi govori, naj počakam, jaz pa mislim, da se počasi zaljubljam vanj. Ne želim, da bi zapustil družino, si pa želim seksa z njim. Zakaj se tega brani? Ker denar pri njem ni težava, vem, da bi lahko izpeljala marsikaj. Sedaj je težje, ker je v pokoju in ne more več toliko iz svojega kraja. Pa vendar v dopoldanskem času sva skupaj, dokler je njegova žena v službi. Res ne razumem, zakaj noče z mano do konca. Rekel je tudi, da nikdar ni bilo nobene druge v teh letih, kar mu ravno čisto ne verjamem. Za trenutek pa bi mu lahko verjela, ker takšen, kot je, bi celo lahko bilo res. Predan je družini, ko pa ga vprašam, zakaj me potem ima ob sebi, mi reče, da zato, ker mu je lepo. Res je 11 let starejši od mene, ampak tak cuker. Pravi, da bova vedno ostala 'friends with benefits', vendar jaz bi rada več ali pa vsaj razlago, zakaj ne. Prosim, pomagaj. Vem, da sem se razpisala. Pismo skrajšaj, če želiš, vendar te prosim za mnenje - zakaj???
Obupana Slovenka je zaročena z enim, fantazira pa o drugem
10. 02. 2017 10.00Dragi Brane, že kar nekaj časa berem tvoje nasvete. Tokrat sem se odločila, da te vprašam tudi sama, ker res potrebujem nasvet, saj je moja situacija malo drugačne narave kot po navadi. Na primer težave, ki jih imajo moje prijateljice, znanci ... Zato pravzaprav nimam nikogar, ki bi mi lahko res svetoval, bi pa rada tudi nasvet iz moškega zornega kota. Sem zaročena in stara 28 let, s partnerjem sva skupaj že skoraj deset let in pred letom dni se je odločil, da poklekne in seveda sem takoj privolila. Takoj za tem nisem odreagirala, kot sem vedno mislila, da bom. Prstan velikokrat pozabim kar doma, nimam velike želje, da bi si čim prej našla obleko, ne ubadam se z ničimer, povezanim s poroko in nekako se počutim čisto drugače, kot sem se nekaj let nazaj, ko sem si zelo želela takojšnje poroke z njim. Najverjetneje je vse skupaj posledica naslednjega: že kar nekaj let poznam moškega, ki je kar nekaj let starejši od mene in s tem mislim kar dobrih dvajset, vendar me to nikoli ni motilo, saj sem vedno imela občutek, da več kot prijatelja nikoli ne bova. Pred kratkim sva se srečevala malo več zaradi skupnih prijateljev in službe, očaral me je že, ko sem ga nekaj let nazaj prvič videla, vendar je bil takrat poročen. Tokrat je bilo drugače, samo ko me pogleda, sem čisto izgubljena in zelo si ga želim, ne morem nehati premišljevati o njem. Hujše je bilo, ko sem spoznala, da si tudi on želi mene, saj mi je to kar sam povedal, takoj za tem, ko sem mu zaupala, kaj čutim. Poljubil me je takoj zatem, in to je spremenilo vse, imam občutek, da do mojega fanta ne čutim več to, kar sem vedno čutila, in možnost je, da si tega moškega želim tako močno, da čutim veliko več kot le poželenje. Sedeti v njegovi bližini, mi je težko, trese se mi telo in omami me vsak njegov pogled, njegov glas, njegov parfum enostavno vse ... je visok, modrih oči in zelo šarmanten. Problem je v tem, da se po tistem ni zgodilo več nič in najverjetneje si me vseeno ne želi tako močno, kot je to povedal, ko sva govorila o tem, saj bi me vendar v tem primeru kaj poklical, a ne? Ne vem, kaj naj storim, kako naj izvem, kaj si sploh želim, in mogoče mi lahko vsaj s tem pomagaš, da mi poveš, kako razmišljajo starejši moški, kot je on? Hvala za pomoč!
Se bo plastična lutka res lahko zaljubila v nas?
02. 02. 2017 09.25Robotika ne velja zaman za enega od poklicev prihodnosti – že danes roboti namreč govorijo, plešejo, seštevajo, kmalu pa naj bi se tudi zaljubljali in seksali. Da, prav ste slišali. Gre za prvega seks robota, ki naj bi se s kupcem povezal tudi na čustveni ravni. Prodajati naj bi jih začeli sredi aprila, privoščil pa naj bi si jih sčasoma lahko prav vsak.
Na pomoč, moj dragi mi sledi kot senca!
26. 01. 2017 17.09Imam super fanta, delavnega, zagnanega, poštenega, spoštljivega do mene, zame bi naredil vse. Včasih celo preveč. Težava, ki jo vidim in za katero ne vem, ali je moja ali njegova, je sledeča. Z mano bi preživel 24 ur na dan, če bi le lahko. Ko je v službi, mi ves čas pošilja sporočila, ki utripajo še hitreje in pogosteje, če ne odgovorim takoj. Med malico velikokrat priteče v mojo službo. Ko pride domov, je slednje: zdaj se boš ukvarjala malo z mano. Če čuti, da sem preveč oddaljena (miselno ali 2 metra stran od njega), se pritožuje, naj ga malo "pocartam" in se ukvarjam z njim. Kadar se odpravim na pijačo s prijateljico, se ob prihodu domov znajdem pred "namuljenim" obrazom, ki mi govori: poglej, kakšno krivico mi delaš! Sam ne mara izhodov s prijatelji, sama ga o tem velikokrat prepričujem, a zaman. Njegov smisel sem jaz, vse ostalo je izguba časa. Ko sva nekje skupaj ali na obisku in stopim iz ene sobe v drugo, je v maksimalno 3 minutah za mano. Včasih se mi zdi, da mu predstavljam osebo, ki mora zanj skrbeti tako fizično kot čustveno. Ob tem izgubljam sebe, živce, sproščenost in sem ves čas živčna in na trnih. Je dober fant, ne bi mi škodoval, me prizadel, lagal, varal. Je skrbna oseba, ki načrtuje prihodnost in si želi graditi v življenju. Sem preveč kompleksna jaz, bi morala biti malo bolj ženstvena? Nisem ravno romantičen tip ženske ... Sprašujem se, ali sem preveč zahtevna in stroga jaz ali on? Potrebujem rahel potisk na eno stran. ...
Tako se je Večna optimistka lotila gorenjskega 'jebača'
31. 01. 2017 12.15Pozdravljen, Brane, brati sem te začela 2,5 leta nazaj. Zakaj šele takrat? Zato ker sem dobila klic njegove bivše ljubice, ki mi je odprla oči, kdo sploh je moj dolgoletni fant, in mi takrat sesula moj svet. Vse, v kar sem mu do takrat verjela. Naj povem, da je bil moj prvi fant, da sem ga poznala celo otroštvo, da sem poznala sicer njegovo zgodovino jebača, ampak, ja, zmotno mislila, da sem ga spreobrnila. Takrat bi zamenjala identiteto, prevrtela leta nazaj. Naj še malo več povem o njem, ker hočem in želim, da se več piše o takih moških, ker hočem, da ga prepoznate oziroma njemu podobne. Je zelo komunikativen, prijazen do drugih, želi biti v središču pozornosti. Rad daje nasvete oziroma se zgraža nad drugimi, ki varajo. Vedno je tudi poizvedoval, če sem s kom bila, ko sem kam šla z družbo, in ne, to ni bila, kot sem zmotno mislila, ljubezen do mene, to je bilo samo nezaupanje, ker je on to počel. Odprl je tudi svoj s. p. in moje zmotno mišljenje je bilo, da zelo pridno dela, denarja pa od nikoder, ker mi je znal to prikriti oziroma opisati, kako so mu naročniki dolžni. Vedno je bil brez denarja in nikoli ni imel časa, ker je delal, pa tudi telefon je vedno skrival, češ da je osebna stvar. Priznam, da sem bila naivna in zdaj sama odgovarjam za vsa svoja dejanja, ker sem ga prenašala in mu posojala denar, ki mi ga še vedno ni vrnil. Bil je in je še vedno odličen lažnivec, niti njegovi prijatelji niso vedeli, da živi večplastno življenje. Ne iščem več odgovorov, zakaj mi je to naredil, me pa jezi, ker noče popraviti napake, in sicer vrniti denarja. Zdaj se še na telefon ne javi več. Včasih je dal kakšen beden izgovor, da zapira s. p., da išče službo. Naj povem, da sem izvedela, da to dela še naprej, in tudi ko sva nehala, se je po nekaj mesecih prijavil na znano spletno stran za zmenke. Ko prebereš njegov opis, bi ga poročila, če ne bi vedela, kdo je. Pišem ti pravzaprav zato, ker bi najbolj rada druge opozorila, da bodite previdne, s kom se podajate v zvezo, in pazite na svojo denarnico. Po enem letu sem spoznala super fanta, s katerim sem v zvezi že 1,5 leta. Ne rečem, da nimam kdaj težav z nezaupanjem, da se kdaj ne spreva in da pazim na svoje finance. Zgodovine ne morem spremeniti, sem se pa veliko naučila iz nje. Prosim, piši več o teh ''tičih'', in drage punce, ne zapravljajte življenje za tiste, ki niso vredni ljubezni. Tebi, dragi 40-letni piškot iz prelepe Gorenjske pa, kar daješ, to boš tudi dobil! Večna optimistka.
Prevarana Slovenka: je šlo samo za mesene užitke?
20. 01. 2017 11.08Pozdravljen Brane. Stara sem 40 let in z bivšim partnerjem imam enega otroka. Ker se nikakor ne morem "pobrati" po razpadu družine, se želim na nek način potolažiti. Zanima me tvoje osebno mnenje: ali človek, ki vara, obenem lahko tudi ljubi svojo partnerico? Ali je mogoče zanj samo "telovadba", meseni užitek? Lep pozdrav. Nesrečna
Bivši jo je varal z najboljšo prijateljico, danes se jima lahko zahvali
06. 01. 2017 09.38Redno berem tvojo rubriko in je res super. Moja zgodba se bo malo razlikovala o drugih. Stara sem 31 let in imam za sabo skoraj osemletno razmerje, ki se je končala zelo grdo! Bila sem prevarana in izdana. Grdo, a ne? No, moj bivši me je pol leta varal z mojo bivšo najboljšo prijateljico. Bilo mi je zelo hudo, razmišljala sem o samomoru, jokala dan in noč. Po skoraj enem letu sem jima hvaležna, da sta to naredila. V tem času sem se naučila imeti rada, v službi sem napredovala (o napredovanju v času razmerja nisem razmišljala, ker sem mislila, da bom šla na porodniško), v roku pol leta imam namen končno magistrirati, obiskala sem glavna evropska mesta…. Res zelo uživam. Spoznavam zelo veliko fantov in tudi hodim na veliko zmenkov. V vsakem moškem vidim, da me bo razočaral in seveda tudi prevaral. To opazijo tudi fantje. No, tukaj potrebujem tvojo pomoč. Kako naj zaupam ponovno fantom? V letu 2017 sem si »zadala«, da bom spoznala fanta, s katerim si bom čez čas ustvarila družino. Hvala za odgovor in se oglasim o rezultatu čez eno leto. Bodi lepo :D
Toyboy - najljubša igračka žensk 21. stoletja
14. 12. 2016 15.26Nad tem, da se starejši moški naokoli sprehajajo s precej mlajšimi lepoticami pod rokami, se danes le malokdo zgraža, zato pa so toliko bolj na tapeti opravljivcev starejše ženske, ki si v zrelih letih omislijo precej mlajše ljubimce, tako imenovane 'toyboye'. Kaj se pravzaprav skriva za željo po mladem partnerju in kakšne so prednosti in slabosti tovrstne ljubezni.
Angelina Jolie po ločitvi v objemu ženske?
18. 11. 2016 11.38Ameriška igralka Angelina Jolie naj bi bila po propadlem zakonu s stanovskim kolegom Bradom Pittom tako zelo razočarana nad moškimi, da naj bi si sedaj želela lezbičnega razmerja. V objemu ženske sicer ne bi pristala prvič ...
Kaj je huje - poženščen moški ali ženska z 'jajci'?
17. 11. 2016 15.05Pozdravljen, Brane. Malo se bom izpovedala in postavila nekaj vprašanj. Ženska sem. Da, ženska v polnem pomenu besede: počutim se ženstveno, vedem se ženstveno, oblačim se ženstveno ... Pa vendar se premnogokrat počutim, da imam več jajc kot marsikateri tip, in to mi ni všeč, kar se ljubezenskih odnosov tiče. Ne da mi ni všeč, da sem jaz odločna, samostojna ženska in še zdaleč, da bi bila konzervativna, ampak v okviru intimnih ljubezenskih odnosov mi ni všeč, če je tip pusy. Ne vem, kaj se je zgodilo z generacijo tipov, ki so zdaj stari nekje med 30 in 40, ampak sploh ne znajo odigrati nobene vloge pri vzpostavljanju ljubezenskih razmerij, še najmanj pa tiste moške, možate, dominante. V tem svojem opažanju še zdaleč nisem edina, pridružuje se mi masa znank. Govorim predvsem o odnosu do tega, kako ti "mladi" samski moški pristopijo do ženske, ali bolje rečeno, sploh ne pristopijo in se prepustijo, da pač ena zagrebe za njih (pri tem so svetle izjeme zasedeni, poročeni ali celo sveže pečeni očetje - groza!!!). Halooo?!? A je tipom to dejansko rajcig? A dejansko spoštujejo to žensko in so sploh zagreti zanjo? A je tej ženski to rajcig, vzpodbudno? A se počuti kaj občudovana? Kje je tu romantika, dvorjenje? Zadnjič sem gledala oddajo o prvi jugoslovanski diskoteki, ki je bila odprta nekje v sedemdesetih letih na jadranski obali. Zdaj že ostareli moški, ki je to diskoteko obiskoval, je med drugim dejal: "To so bili še časi, ko so moški znali pristopati do žensk!". Hja, še starejši moški opazijo pomehkuženost današnjih tipov, ki jih z razlogom ne bom poimenovala moški. Pa kar vsi so nekaj zmedeni, zgubljeni, čakajo na vrhunec svoje kariere, na dan D, da bodo pripravljeni na resno razmerje, ta čas pa bi samo nekaj postrani ali samo poskušali in zraven vsak dan na kosilo k mamici. Seveda posplošujem in naj mi oprosti peščica tistih pravih moških, kar jih je. Ampak po žalostni statistiki sodeč, je ta peščica tako skromna, da bi skoraj kazalo zgrabiti prvega takega moškega, ki pride mimo, pa če bi mi bil všeč ali ne. Vendarle pa se imam toliko rada, da si privoščim osebo, ki je tudi meni všeč, kar je konec koncev tudi edina zdrava podlaga za trajno in stabilno zvezo. Marsikdo mi je že pribil: "Kako si pa ti lahko samska? Mogoče si preveč izbirčna ..." ali pa "Zate pa gotovo stojijo v vrsti!". S tem ne želim povedati, kako sem jaz oh in sploh, lepota pa je po mojem prepričanju zelo relativna stvar. Lahko pa rečem, da verjamem, da sem zabavna, urejena in prijazna oseba in da mi drugi rečejo, da sem postavna in lušna. Aja, pa kak freak tudi nisem, ena dolgoletna zveza se je pač končala. A ne glede na to, vrste ni in nimam kaj izbirati in zatorej nisem izbirčna. Omenjene vrste tudi ni pri mnogih izjemno simpatičnih prijateljicah in znankah. Kaj vrste, večina "razmerij" pri teh prijateljicah in znankah se je začela na žensko pobudo, ker če bi čakale na tipe, bi le-tem najbrž 7x zrasla brada okoli šanka, katerega se tako goreče oklepajo. Žal to ponavadi niso trajna in globoka razmerja, ker tipi preprosto niso dovolj zainteresirani. Logično - po svojem bistvu so lovci, a se v tej situaciji počutijo kot plen. Še največ sreče so imele tiste, ki so svojo ljubezen spoznale kje v tujini. Pa ne mi reci, da pri nas ni več moških, ali? Kot pravi Feri Lainšček "Sreča ni nekaj, kar pride naproti." So, what shall I do??? ;)
Slovenci: koliko zaslužimo, kako dolgo živimo in kaj nas ubija?
14. 11. 2016 15.39Moških je v Sloveniji nekoliko manj kot žensk, v povprečju pa zaslužijo več kot ženske. Najpogostejši vzrok smrti pri moških so rakava obolenja, so ob prihajajočem mednarodnem dnevu moških, 19. novembru, zapisali na Statističnem uradu RS (Surs).
Je super partner, a ko se napije ...
20. 10. 2016 15.50Zdravo Brane. Vem, da daješ super nasvete, ki jih tudi sam večkrat prebiram. Imam partnerja, tudi ljubkega sinka ... Vse je nekako, bi rekla temu, super, dokler moj dragi ne pogleda v kozarec. Ne vedno, ampak velikokrat sem deležna neprimernih komentarjev od njega, njegovo vedenje se v trenutku spremeni (ga ne prepoznam), v glavnem, po vsem tem, ko mu v vsem ustrežem, kuham, perem, skrbim za vse, kot naj bi se spodobilo, dobim na pladnju besede, ki me zelo zarežejo v srce in privabijo solze v moje oči. Ne vem, kako naj reagiram, kaj naj rečem, kako naj mu dam vedeti oziroma mu povem, da tega enostavno ne bom prenašala. Rada bi ga nekako skulirala, da se bo moški precej zamislil in dojel, da mislim smrtno resno. Ne bi rada, da greva narazen, tudi zaradi otroka ne, saj je sicer super človek. Prosim, pomagaj mi. Naj povem, da se takšni izpadi večkrat dogajajo. In mene to srčno boli. Ne predstavljam si, da greva narazen in nočem, da otrok trpi, rada bi mu nekako pokazala, da si tega ne zaslužim po vsem tem oziroma da bo začel ceniti stvari, ki jih delam zanj. Obupana sem. Nazadnje sem mu povedala, da tega ne bom prenašala in si tega ne zaslužim. Ko ga pustim dan ali dva pri miru, se držim bolj zase, je samo tiho, nič ne reče. Sama sem takšne narave, da se kar hitro ohladim, če sem jezna, in nekako sama začnem pogovor, tudi če je tiho. Žal takšna sem, ne znam se trmati teden dni, ampak imam občutek, da on potem to jemlje, kot da sem se ohladila in je vse okej in po starem. Naredi pa ne ničesar, da bi se kaj spremenilo, tudi opravičiti se ne zna, ali se mogoče noče, ali ga je sram. Ne vem, predvidevam ... Prosim, pomagaj, kaj naj naredim, da si bo mogoče vsaj malo zamislil in začel kakšno stvar tudi ceniti, ali da bo nekako zaznal, da te stvari bolijo. Naj povem, da včasih, ko malo preveč spije, začne metati stvari v nos, ki nimajo nobene povezave z mano oziroma njegova domišljija dobi nenavadne zamisli in prigode, in potem vse leti name. Hvala za kakršen koli nasvet. Pomagaj mi, da rešim vse skupaj po najbolj normalni poti. Hvala, 100-krat. Lp
Bi radi mir v hiši? Potem ji NIKOLI ne povejte tega!
10. 10. 2016 15.44So stvari, ki jih ženska preprosto noče vedeti in slišati. Če jih boste izrekli na glas, boste z njimi verjetno povzročili precej slabe volje, jeze, morda celo ignoriranja. In kaj vse se znajde na seznamu stvari, ki jih je svoji dragi bolje zamolčati?
To so najpogostejši razlogi za moške laži!
27. 09. 2016 17.19Slaba novica je, da moški lažejo in skrivajo nekatere stvari pred žensko, ki jo ljubijo. Dobra novica pa je ta, da je vzrok za to predvsem v tem, da je ne bi prizadeli, pove psihoterapevtka in avtorica knjige Should you marry him? Abby Rodman.
Razkrivamo najglobje ženske skrivnosti
09. 09. 2016 07.07Tudi ženske jih imajo – velike, majhne, nenavadne in skoraj otroške skrivnosti, ki jih skrbno čuvajo pred moškim svetom. Ne da bi za to morali vprašati svojo boljšo polovico, smo jih namesto vas razkrili kar mi.
Zakaj sta samo prijatelja?
07. 09. 2016 22.55Najbrž je naslednja situacija znana mnogo moškim: zaljubljeni so v dekle, s katero se pogosto družijo, in komaj čakajo, da se stvar prestavi na naslednjo raven. Več časa, kot preživijo z njo, bolj jim je všeč vse na njej, od govora do smeha ter dejstva, da se z njo lahko pogovarjajo o praktično vsem.
Naj mu pove, koliko jih je grelo njeno posteljo?
06. 09. 2016 08.30Pozdravljen, Brane. Imam problem, ki je v bistvu posledica tega, da do zdaj še nisem imela resnega trajnejšega razmerja (daljšega od nekaj mesecev), imela pa sem kar precej kratkih zvez. Tudi zelo kratkih, ker imam pač rada seks. Stara sem 26 in sem na začetku novega razmerja, ki kaže, da utegne postati zelo resno. Ne vem, če sem že kdaj imela kakšnega moškega tako zelo rada. Tudi on je zelo zaljubljen. Najin seks je dobesedno eksploziven. On trdi, da predvsem zaradi mene. Večkrat mi reče, da sem fantastična ljubimka in da še ni bil s tako fantastično ljubimko. To me ne bi motilo, če ne bi ob tem vse večkrat spraševal, s koliko moškimi sem spala. Bojim se, da mu resnična številka ne bi bila všeč, in sem razdvojena med resnico in lažjo. Kaj naj naredim? Naj priznam, ali naj se zlažem? Mislim, da mu bom nekaj morala povedati, saj je zelo vztrajen s tem vprašanjem. Pomagaj! Hvala vnaprej za dober nasvet. Ljubiteljica dobrega seksa.
Uničujejo vaše spolno življenje
02. 09. 2016 09.01Na seksualno življenje nekega para vplivajo številni dejavniki; poleg vzgoje, življenjskih izkušenj, okolja, v katerem posameznik odrašča ali se zadržuje, in karakterja obeh, imajo pri nekaterih veliko vlogo tudi ljudje, ki jih obkrožajo. Vas zanima, kakšno?
Lepotice, ki grejejo postelje nogometnih zvezdnikov!
29. 08. 2016 09.14Spremljevalke nogometašev so večinoma lepotice, ki so svojo kariero zgradile na svojih oblinah in lepoti. Športniki jih najpogosteje srečujejo na različnih družabnih dogodkih in v nočnih klubih, in ko njihovo skrito zvezo odkrijejo paparaci, postanejo zvezde tabloidov.
Slavne, bogate in ... samske!
15. 07. 2016 09.58Kaj imajo skupnega bogata hotelska dedinja Paris Hilton, seksi manekenka Charlotte McKinney in ognjevita pevka Demi Lovato? Vse so slavne, nesramno bogate in .... da, samske! A ta trojica še zdaleč ni izjema v samskem svetu hollywoodske srenje. Preverite, katere vroče zvezdnice še čakajo na svojega princa na belem (v prestižnem jeklenem) konju!
To potrebujejo vse ženske!
15. 07. 2016 09.11Brane, zdravo! Na tebe se obračam, ker imam probleme s partnerjem in si želim slišati tvoje mnenje. Že štiri leta sva skupaj in zadnje čase imava problem v komunikaciji. On je tip človeka, ki je zelo ljubosumen in s težkim srcem zaupa, veliko hodi ven in veliko časa preživi s kolegi. Sicer me rad razvaja, a si želim več skupnega čveka, spontanih stvari ... Pravi, da si želi resne zveze, ampak se mi zdi, da čas raje posveti družbenim omrežjem kot druženju z mano. Zdi se mi, da naju to zelo oddaljuje, govorim mu, da se mi ne zdi prav, ampak me ne posluša. Njegov značaj je zelo močen in ne morem mu dopovedati, kako zelo si želim, da bi dejanja prenehal in čas posvetil meni, brez telefona in interneta. Sem ženska, ki potrebuje pozornost, ljubezen, naklonjenost, zaupanje in predvsem spoštovanje. Skrbi me tudi njegova družba, ki je predvsem neresna, a sem jo sprejela. Včasih se ne javlja na telefon in vedno najde izgovor, za druženje s kolegi pa izvem tik pred zdajci, kar me moti. Imela sva veliko pogovorov o tem, a se mi zdi, da to več ne zadostuje. Včasih je z glavo čisto nekje drugje, na tretjem planetu, in če sem čisto iskrena, me skrbi zanj ... Zanima me, ali bi mu morala dopustiti, da to počne še naprej, ampak me zelo skrbi da bo to vplivalo na naju ... Po pogovoru z žensko družbo sem še bolj razdvojena, saj menijo, da si nekega drugega mesta ne zaslužim. Nekaj punc, ki jih poznam, so bile v podobnih okoliščinah, in zdi se mi, da so v današnjem času moškemu spolu pomembni samo še TV, internet in kakšna Fifa in pivo, in to bi naj bil smisel življenja. Menim, da se je zelo navezal name in sem zdaj že njegov vsakdanjik oz. ritual in mu je bolj pomembno druženje s fanti. Težko je, ker ga imam rada, ampak se zelo bojim, da me bo enkrat na račun svojih dejanj izgubil. Trudim se na področju izobrazbe, hobijih in predvsem mi je pomemben odnos s komerkoli, posebej z njim, če si res želiva skupne prihodnosti. Nate sem se obrnila zato, ker ne vem več, kako naprej in sem v dvomih, in me zanima mnenje moškega z veliko izkušnjami. Imaš morda kak nasvet? Hvala! Lp, Punca
Sta skupaj le zaradi seksa?
19. 07. 2016 08.23Pozdravljen! Zanima me, kaj naj naredim. S fantom se namreč vsak dan prepirava, sva zelo trmasta, skregava se zaradi malenkosti, ene napačne besede. Vse je narobe, počutim se ujeta v krogu in nikakor ne najdem izhoda. Skupaj sva skoraj eno leto. Na začetku sva se normalno razumela, nikoli ni kompliciral ali bil živčen, vedno je bilo vse v redu, vse sva delala skupaj, zdaj pa je tako, odkar je šel na svoje in odprl slaščičarno. Vsakodnevno se skregava zaradi bedarij, težava je, ker je zelo vzkipljiv, vedno se začne dreti, žali, medtem ko ga jaz samo nemočno opazujem in ga želim z mirnim tonom pomiriti, se normalno usesti in pogledati, kje je težava. Ravno danes mi je rekel, da ima občutek, da mora vedno mene postaviti na prvo mesto in narediti vse, da bo meni prav, šele potem lahko začne svoje delo, opravila in obveznosti, in da mu pri poslu ne pomagam ravno veliko. Vedno mu povem, da ne misli prav, od kod mu ta ideja, da sploh tako razmišlja. Zdi se mi, da najina zveza tone. Včeraj sva se zmenila, da se ne bova kregala, danes pa znova vse od začetka. Ne vem več, ali naj grem ali naj se trudim še naprej, saj mi s takšnim vedenjem daje občutek, da se je naveličal. Vedno, ko mu to omenim, mi reče, da se to dogaja, ker je bil živčen in da me ima še vedno zelo rad. Redno tudi seksava, opažam, da mu z mano nič ne manjka, ampak moje spolno življenje se je malo spremenilo. Odkar so se začeli konflikti, ne doživim orgazma, ne sprostim se, kot sem se včasih, in to opazi tudi on, vendar se zelo trudi, da bi bilo obema super, zdi pa se mi, da vsi te prepiri, kreganje, obtoževanja itd. ne uničujejo samo mojega spolnega življenja in zveze, ampak sem tudi psihično izčrpana. Ne vem več, kako se normalno pogovoriti. Res bi bila hvaležna za pomoč. Pozabila sem omeniti, da je skoraj 15 let starejši od mene in da ima otroke iz prejšnjega zakona, ampak v drugi državi in nima stikov z njimi.
Ko je spolnost mučenje in ne užitek
26. 05. 2016 07.59Brane pozdravljen, imam kar velik problem. S fantom sva že nekaj časa skupaj, noro zaljubljena ampak problem tiči v meni. Že nekaj časa nimam niti malo želje do seksa. Prav odveč mi je. Že prej mi ni bil ravno pomemben, ampak to se mi pa še ni zgodilo. Bolj me spravi v grozno voljo. Niti prisilit se ne morem v to. Fant pravi da je mogoče to le obdobje, in da mu ni težko brez, saj me zelo zelo ljubi, ampak vem da ni tako. :( Ne jemljem kontracepcijskih tablet, je pa vmes prišlo do nosečnost a žal tudi do spontanega splava. Sej meni ni problem biti brez ampak vem kako je Vam, moškim. Nočem da je fant ''slabe'' volje, čeprav pravi da ni nič hudega. Res ga nočem izgubit, ampak seks mi je vse bolj le mučenje, kot pa užitek. Nočem ga izgubit, ampak ne morem si pri tem pomagat. Psihologi in psihiatri ne pridejo v poštev, ker so pri meni opleli že nekaj časa nazaj, žal nisem človek, ki bi mi pogovor pomagal. Že vnaprej se ti zahvaljujem za odgovor. Vem da je precej čudno vprašanje (tud počutim se kot nezemljanka) ampak samo nate se še lahko obrnem da mi pomagaš če boš le lahko. Lepo Te pozdravljam
Le nekaj dni sta bila narazen, on pa ...
05. 05. 2016 08.03Pozdravljen, Brane. Imam kar resno težavo s fantom (nekdanjim). Pred tednom dni sva se sporekla, ker pa sem hitre jeze, sem se odzvala pretirano, saj sem mu rekla, naj izgine in da ga nočem več videti, stvar pa je bila, da sem bila preveč ljubosumna. Ni bilo prvič, da sva se razšla. Razlog za to je, da se je med časom, ko sva bila narazen, začel družiti z eno punco. Takrat sva zvezo končala, po štirih mesecih sva se znova našla. Zmenila sva se, da tiste osebe odstraniva iz življenja. Zdaj pa sem ugotovila, da jo ima spet med prijatelji. Počil mi je film. Po dveh dneh sem sama pri sebi premislila in ugotovila, da sem naredila največjo napako, da sem ga odrinila. Želela sem se pogovoriti, pa mi je odgovoril, da mora premisliti, saj se boji, da se bo v prihodnje to ponavljalo. Tako sem mu ves čas nekaj pisala, pa je rekel, da potrebuje mir. Ko mu en dan nisem pisala, mi je pisal. Sicer ga je samo glede neke stvari nekaj zanimalo, bil pa je bolj izgovor, da mi je lahko pisal. Po dveh dneh sva se sestala, da sem mu dala stvari, ki jih potrebuje, in je rekel, da se še vedno ni odločil, in tako sva pristala v postelji. Vem, napaka. Vseeno mi je pokazal, da si me še vedno želi, močno me je objemal. Po tem sem ga vprašala, kako se je odločil, pa mi še vedno ni znal odgovoriti. Rekla sem mu, da potem brez veze izgubljava čas, če še kar ne ve. Prosil me je, naj počakam nekaj dni in da mi bo tisti dan, ko bova zmenjena, res povedal. Vendar sem vztrajala pri tem, da nima smisla. Na koncu sem le popustila in rekla: "V redu, če se boš bolje počutil, vendar me sam pokliči." Ali lahko še kaj naredim?
Prva ga je pri 19-ih silila z otroki, druga ga je 'nagravžno' prevarala, tretja pa ...
07. 04. 2016 07.59Pozdravljen, Brane. Ker vidim, da pomagaš drugim, bi ti tudi sam zastavil vprašanje. Bo nekoliko daljše in upam, da te ne odvrne. Kristusova leta sem presegel za en božični večer. Pri ženskah nekako nimam sreče ali pa žal še nisem srečal prave. Prva me je pri mojih 19. silila z otroki, z drugo sem prebil 10 let, ki niti niso bila tako slaba, vendar me je »nagravžno« prevarala ter sedaj živi z »njim«, s sedanjo pa sem v vezi dve leti. Ne razumi me napak, svojo zgodovino sem predelal in do »bivših« ne čutim nič, prav tako nimam obžalovanj v smislu »kaj bi bilo, če bi bilo«. S sedanjo sva si po letih zelo blizu. Vedno pa enak problem, otroci in stanovanje. Oba sva namreč še vedno doma :( Jbg, ni bilo sreče. Vedno delal, »šparal«, pa je še vedno premalo. Pri prvi sem bil premlad, druga nikoli ni imela službe, tako da je bilo finančno breme vedno samo moje. Roko na srce, zgodovina se ponavlja. Najino razmerje ima oz. je imelo, tako kot večina ostalih, svoje vzpone in padce. Prvič me je pustila, pa sem kot otrok moledoval in sva poskusila znova. Od takrat se skoraj vsakih nekaj mesecev »zapneva« glede stanovanja. No, sedaj že celo glede otrok. Razumel bi, če sam ne bi naredil ničesar, pa vendar se trudim. Res je, da sem bil po najinem razhodu bolj zadržan glede teh stvari, vendar se mi zdi, da se je vsa zadeva, vsaj pri meni, normalizirala. Finančno je situacija nekoliko bolj problematična. »Našparanega« je kar nekaj, plače pa so vedno manjše. Želim si iti na svoje, močno si želim otrok, finančno stvar ni najbolj optimistična, ne glede na to, kako obračam številke. Povrh vsega mi po novem grozi še izguba službe, kar pomeni še večjo nesigurnost :( Tule nastane problem. Pred časom je spet počilo, prav zaradi stanovanja in otrok. Njenega zadnjega napada nisem več zdržal - redkokdaj sem zaradi tega izgubil živce in sem stvar raje »potlačil«. Nisem se mogel zadržati in sem nekaj krepkih zabrusil nazaj. Približno teden dni je vladal nekakšen umetni mir, ko pa sem ji omenil, da bom morda izgubil službo, je vse skupaj eksplodiralo! Razbral sem, da gre spet za prihodnost, česar se sam hudičevo dobro zavedam. Bolj je bila izpostavljena njena kot moja, kar mi ni jasno, saj naj bi skupaj funkcionirala kot celota in težave enega so tudi težave drugega, mar ne? Spet sem poslušal očitke glede bivših (s katerim nimam nič), otrok in tega, da nekako premalo naredim za najino samostojnost. Halo! Trudim se na vsakem koraku, »šparam«, iščem, računam, se sprašujem, kako bi najlažje preživela. Zanjo tega ne bi mogel reči, pomemben je samo beg, pa naj stane, kolikor hoče. Povrh vsega sem si na grbo navlekel, ali pa so mi to navlekli drugi, še eksistencialno krizo. Največji strah, ki ga gojim, je, da ne bi mogel preživljati svoje družine. Lepo sem rekel, naj počaka kakšen mesec ali dva, da vidiva, kako bo, da se ob izgubi službe, ki je skoraj zagotova, spet postavim na noge. No, po prepiru z njene strani ni bilo odziva, mrk. Denarja je dovolj, da bi pri njenih ali mojih uredila stanovanje, vendar sam tega nočem, saj bo vedno neko nerganje. Daj to, daj ono … Komaj čakam! Dokler človek ni čisto na svojem, ni nikoli zares svoboden! Ne morem stran od nje, ne vem, zakaj. Res si želim otrok in, Bog moj, tudi star sem že, tako da bi bil skrajni čas. Pri njej sem vedno mislil, da bo mati mojih razgrajačev oziroma velikonogcev ;) Nisem več prepričan. Kako je mogoče živeti s človekom, ki te, ko si na robu obupa, zapusti, ti ne stoji ob strani, te ne objame, ti ne pove, da te ima rad in bo vse dobro? Tega sem bil deležen še od ljudi, ki jih ne poznam tako dobro oz. niso moji življenjski sopotniki. Namesto tega poslušaš očitke in mlatenje. Kot da se tega ne zavedam že sam. Sama je imela precejšnje težave, ob katerih sem ji vedno stal ob strani, jo podpiral, spodbujal, nič očital. Ob strani ji bil stal pri čemer koli. Name se je lahko zanesla in se še vedno lahko. Očitno sem svoje življenje zafural do te meje, da nisem sposoben obdelave dotičnega problema. Še zadnji del, za katerega mi boš ti očital, če ga ne napišem ;) Kar se seksa tiče, je bilo pri njej zmeraj tako tako. Rečem lahko le, da sem včasih seksal veliko več in bi še vedno, vendar z njene strani ni prav veliko potrebe, kaj šele nagajivosti. Glede spolnosti sem odprt in ne vidim, zakaj bi imela katera zadržke ob meni. Debato sem tudi večkrat načel, pa se ni zgodilo nič konkretnega. Velike težave ji predstavlja orgazem, doseganje tega je včasih zelo mučno. Nič ne de, človek vsaj ve, zakaj se trudi :) Ne razumi me narobe, nisem eden tistih, ki jih zanima le lastna korist. Vedno sem in vedno bom na prvo mesto postavil partnerico, najprej ona, nato jaz, ali pa, če gre, istočasno. V glavi poštimano, kondicije pa za kakšno uro brez težav. Upam, da si od napisanega dobil vse potrebne informacije, in mi boš s svojim nasvetom pomagal. Brane, hvala! Lep pozdrav, Zafuranec
Kako moški doživljajo ločitev?
11. 03. 2016 08.15Ko se razidejo poti, se moški počuti tako kot ob novici o smrti bližnjega ali odpovedi delovnega razmerja. Vsaj tako je pokazala zadnja raziskava, ki jo navaja eden vodilnih britanskih spletnih portalov.