pozdrav
Slovenec sprašuje: je kriv stres?
18. 05. 2017 08.25Zdravo! Nisem vedel na koga naj se obrnem, zato sem se odločil, da vprašanje postavim tu, saj sem prepričan, da mi boš znal svetovati. To je tema, s katero se s prijatelji, družino težje pogovarjaš. Letos bom dopolnil 23 let in nekaj dni imam težavo z erekcijo. Seveda sem najprej vprašal Google in med top krivce sodijo stres, strah, poleg tega pa kakih 7 mesecev obiskujem fitnes in imam na jedilniku povečan vnos beljakovin (namreč zasledil sem, da tudi to nekako lahko vpliva). Res je, da imam kakšen dan precej stresen na fakulteti, zraven imam tudi študentsko delo. Skratka, za vikend sva bila skupaj s punco (brez resne zveze) in je bila situacija res katastrofalna, pa nikoli prej se ni to zgodilo. Na internetu torej prebereš vse živo, od tega, da je to precej resna zadeva in da se stvar sama ne more popraviti. Imam mogoče nizko stopnjo testosterona kar naenkrat? Zadnje dni imam motnjo spanja in pomankanje energije, tudi apetita nimam. Težko rečem, kaj najbolj vpliva na to, ker imam tak "lifestyle" že dolgo časa in nisem nič dodajal k prehrani ali nasploh, da bi lahko rekel, da to povzroča težavo. Svetuješ pregled pri zdravniku ali naj še počakam malo, bo mogoče minilo? Hvala za pomoč in lep pozdrav!
Brskala je po njegovem telefonu in naletela na ...
25. 04. 2017 11.33Pozdrav, imam eno vprašanje. Mož je dobil čestitko s sledečim besedilom (meni neznane osebe - ženske). 'V večeru tihem pridna roka nežna nit prepleta, čudovite vzorce spleta polno sanj in domišljije. Drobne želje združene v zvezde srečo v soncu oblikuje. Nato po robu bele čipke cvetove upanja nasuje. Ljubeče naj usodo stke ti dneve v letu. Na pragu novega leta naj ti čas nakloni spoznati prave ljudi, izbrati čudovite reči , ubrati prave poti in v sebi in drugih najti le dobre stvari.' Zanima me vaš komentar vsebine. Mož trdi, da je to samo prepis z interneta in nič drugega. Hvala za odgovor.
Žena je predlagala popestritev v postelji, mož pa ...
21. 04. 2017 08.59Pozdravljen Brane! Eno zelo kratko vprašanje imam zate. Pred kratkim sva z ženo, s katero imava štirideset let, praznovala desetletnico poroke. Vedno sem mislil, da imava, vsaj v primerjavi z vsemi temi težavami drugih, zelo dober zakon in zelo dober seks. Kakšen večer nazaj pa me je žena šokirala, ko mi je predlagala, da bi na internetu poiskala kakšen nasvet za popestritev seksa. Zdaj že več dni razmišljam, ali mi je s tem hotela povedati, da jo najin seks dolgočasi? Ko sem to vprašal njo, je rekla, naj pozabim, da je kar koli rekla. A ne morem. Obenem trenutno ne čutim nobene želje po seksu in sem ji že dvakrat, ko je hotela seksati, dal košarico na račun utrujenosti. Kaj si ti misliš o tem njenem nenadnem predlogu? Hvala za odgovor in lep pozdrav, Užaljeni.
Prevarana Slovenka: je šlo samo za mesene užitke?
20. 01. 2017 11.08Pozdravljen Brane. Stara sem 40 let in z bivšim partnerjem imam enega otroka. Ker se nikakor ne morem "pobrati" po razpadu družine, se želim na nek način potolažiti. Zanima me tvoje osebno mnenje: ali človek, ki vara, obenem lahko tudi ljubi svojo partnerico? Ali je mogoče zanj samo "telovadba", meseni užitek? Lep pozdrav. Nesrečna
Nekdanji menedžer: 'Družina Schumacher bi navijačem morala povedati resnico!'
18. 01. 2017 14.59Minila so tri leta, odkar se je Michael Schumacher hudo poškodoval med smučanjem v francoskem Meribelu. Iz bolnišnice so ga po nekaj mesecih premestili v domačo oskrbo, to pa je tudi edini uradni podatek, ki ga je javnosti posredovala njegova družina. Nekdanji menedžer sedemkratnega svetovnega prvaka v formuli 1 je prepričan, da bi oboževalci morali poznati resnico o njegovem zdravstvenem stanju.
Ob njem je postala nenasitna ženska, vendar ...
23. 12. 2016 13.58Pozdravljen Brane! Upam, da me ne boš kritiziral, ker v bistvu nimam problema, pa ti veeeno pišem za nasvet. Pišem ti zato, ker se bojim, da ga bom imela. Pred enajstimi meseci sem zapustila dolgoletnega fanta, s katerim sva bila skupaj od prvega letnika faksa, ker sem se noro zaljubila v tega nekaj let starejšega moškega, s katerim imava čudovito razmerje. Jaz imam trideset let, on šest let več. Čisto vse štima. Res. Vse, vse, vse. Pozoren je, nežen je, kavalir je. Vsak dan mi večkrat reče, da me ljubi. V postelji pa je car, ob katerem sem postala nenasitna ženska. Nikoli prej se mi ni toliko seksalo. Včasih mi je bilo enkrat, dvakrat na dan dovolj. Zdaj bi vsak dan. Vedno mi pride. Prej ni bilo tako. V čem je problem? Kot sem namignila na začetku, ga ni oziroma je v moji glavi. Strah me je, da se me bo nekega dne naveličal in me zapustil. Nobenega razloga nimam za te negativne misli, ker se v enajstih mesecih ni niti malo spremenil. Ne bojim se, da me bo zapustil jutri ali prihodnji teden, ampak čez leto, dve, kadar koli. Prav anksiozna postajam zato. Kako naj se iznebim tega strahu, ki me preganja. Kako naj se prepričam, da bo najina ljubezen večna. Da me bo nekega lepa dne zaprosil za roko. Ob njem si prvič želim tudi otrok. On poroke in otrok še nikoli ni omenil. O njegovi ljubezenski preteklosti ne vem drugega, kot to, da je imel več nekajletnih razmerij. Tudi to me skrbi. Pomagaj, pliz. Hvala in lep pozdrav od Nesigurnice
Križi mladega Slovenca: poraščenost, prezgodnji izliv in revščina med nogami
17. 11. 2016 14.51Pozdravljen Brane. Star sem 21 let in imam problem s samopodobo, saj sem zelo, zelo kosmat. Po rokah, nogah, prsih, na srečo po hrbtu nisem, mogoče samo kakšna dlaka. Zaradi tega sem zelo sramežljiv in se ne upam zaplesti s kakšno punco, ker me je strah njenega odziva, ko me bo videla golega. Imel sem že priložnosti biti z veliko puncami, in to s hudimi bejbami, a si nisem nikoli upal imeti kaj več, ker me je sram teh dlak in si ne predstavljam, če bi se moral iti z njo kopat v terme in bi bil kot en medo. Ta problem s poraščenostjo pa je vodil v drug problem, v samozadoljevanje. A če bi bil samo kosmat, bi se še upal zaplesti, a kaj ko mi tudi hitro pride. Se kar precej samozadovoljujem in mi tudi zelo hitro pride. Je posledica hitrega izliva masturbiranje? Včasih mi je že prišlo med poljubljanjem s punco in si nisem upal dlje iti, tako zelo sem bil vzburjen. Sedaj imam že kakšne 3 mesece 'punco', a sem z njo predvsem zaradi seksa, ker mi ni tako privlačna, da bi z njo upal imeti kaj več. A tudi z njo mi je na začetku prišlo že med poljubljanjem, zdaj zdržim malo dlje, ga lahko dam noter, ampak ga morem takoj ven vzeti, ker drugače je spet izliv. No, včasih lahko malo dlje, a to je tak seks, da ga dam parkrat noter pa ven pa konec. Včasih ga sploh ne morem poriniti do konca, ker že čutim, da mi bo prišlo. In ker ne čutim takšne povezanosti in privlačnosti, se še zdaj naprej samozadovoljujem na privlačnejša dekleta, skoraj vsak dan. Včasih samo na Facebooku vidim kakšno dobro bejbo in že začnem, samo ne končam vedno z orgazmom, prej končam. No skratka, zdaj mi med poljubljanjem več ne pride, torej že je majhen napredek. A me je strah, če bi bil s kakšno hudo bejbo, kot sem že prej omenil in bi bil zelo vzburjen, da bi bilo spet vse isto. Sicer sem že poskusil zadržati izliv, a ko zadržim, mi potem vse dol pade, je enako, kot če bi mi prišlo. Razlika je samo v tem, da ni izliva. Ko se samozadovoljujem, poskušam čim dlje zdržati brez izliva, imam premore vmes, a kaj če med seksom si vedno ne morem privoščiti tega, ker včasih ga dam noter pa že čutim, da bo prišlo. Ali ima masturbiranje posledice na poraščenosti? Zaradi hormonov ali ne vem česa ... Sem že mislil iti na lasersko odstranjevanje dlačic, a to vse preveč stane. No, kar pa je še tretji problem, je tudi, da nimam velikega. Kakšnih 14, mogoče 15 cm v erekciji. Tako da, problemov kar precej. Pa po videzu ne zgledam slabo, kar dobro (če sem v dolgih hlačah pa rokavih :) ), ker kot sem že omenil, bi lahko veliko dobrih bejb spravil v posteljo, pa ni poguma. In zdaj, ko gledam za nazaj, mi je zelo žal, da nisem. Upam, da odgovoriš, za pravopisne napake se opravičujem. Lep pozdrav! medo kosmatinko
Raje se igra z 'nenormalno velikim in debelim dildom'
28. 10. 2016 10.22Pozdravljen, Brane! Imam precejšnjo težavo že več kot dve leti. Žena, s katero sva poročena sedem let, se raje samozadovojuje, kot seksa z menoj. Tega niti ne skriva. Slišim jo, ko stoka na primer med kopeljo. V njenem predalu s hlačkami sta tudi dva nenormalno velika in debela dilda. Mimogrede, moj penis ni majhen, ampak povsem normalen in dobro delujoč. Upam, da si lahko predstavljaš, kako se počutim in kako to vpliva na mojo samopodobo in moško samozavest. O tem bi se rad pogovoril z njo, da bi povedala, kaj je zadnji dve leti narobe z najinim seksom in kaj lahko naredim, da bi si želela seksati z menoj. Odgovarja mi, da ni pri volji za težke debate in podobno. Najmanj dvakrat me je v zadnjih dveh letih tudi prevarala. Oprostil sem ji, nisem pa pozabil. Predlagal sem ji, da bi šla v zakonsko posvetovalnico, pa noče niti slišati za to. Že tri leta navijam, da bi imela otroka, ona pa pravi, da še ni pripravljena. Če so najina leta pomembna: ona jih ima 32, jaz 37. Kaj naj naredim? Vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav, BJ.
Ona v tujino, on pa v posteljo s prijateljevo sestrično
09. 08. 2016 08.33Brane, pozdravljen! Prosila bi te za nasvet oz pomoč - stara sem 25 let, fant 26. Fant me je prevaral. Skupaj sva 3 leta in imava razmerje na daljavo. Vidiva se recimo vsak mesec in pol, včasih tudi prej, včasih kasneje. Čez poletje pa sva najmanj mesec in pol vseskozi skupaj. On je v Sloveniji, jaz v tujini. Bila sva skupaj cel mesec in pol ,in dan preden bi morala oditi, sem na zabavi preko njegovega (bivšega) prijatelja, ki je bil zelo pijan, izvedela, da me je prevaral z njegovo sestrično. Ta prijatelj je bil nanj zelo jezen, saj je kar zaščitniški do svoje sestrične, ki se je na nek način zatrapala v mojega fanta. Ko sem ga predstavila pred dejstvo, mi je naprej rekel, da sta se samo poljubila, potem, ko pa je ta prijatelj pred njim in mano priznal, da sta imela tudi spolni odnos, ni mogel več zanikati. Kasneje mi je vse priznal in obljubil, da se je spolni odnos zgodil samo enkrat, enkrat pred tem pa sta se še poljubljala. To vse je bilo leto in pol nazaj. Obakrat naj bi bil pod vplivom alkohola. Seveda se mi je opravičeval in me prosil, naj mu dam še eno možnost, da bo naredil vse, da me dobi nazaj. Sama ga zelo ljubim in čutim, da sem mu prevaro pripravljena oprostiti, saj je res dober do mene, priden in delaven, naredi, kar ga prosim, in nič mu ni težko. Vem, da je tudi dober človek. Včasih ima težave z izkazovanjem čustev in pozornostjo, ampak pridejo trenutki, ko je res pozoren. Ko sva skupaj, se imava res fino, nič se skoraj ne kregava, zdi se mi, da sva res hkrati tudi najboljša prijatelja. Vseeno pa je izdal moje zaupanje in najbolj me skrbi, da se bo to ponovilo, predvsem zato, ker sem daleč. Sedaj me 3 tedne ne bo domov in rekla sem mu, da bi si vzela 3 tedne pavze, da razmislim. Sedaj sem že v tujini in že ga pogrešam. Ponavadi sva se veliko slišala po skypu in že prvi dan mi to nenormalno manjka. Amapak rada bi zdržala, da tudi njega malo stisne in se zamisli, vendar je njemu veliko lažje, saj je doma, kjer ima družino in prijatelje ter se lažje zamoti. Nisem tip ženske, ki bi dajal ultimate in tudi, da bi vsakič težila in klicala, ko gre ven, zato tudi to ne želim postati, če se odločim, da mu oprostim. V tem primeru pa se najbolj bojim, da bom to postala, ker mu ne bom mogla več zaupati. Vseeno pa ga imam preveč rada in preveč se ''štekava'', da bi ga izpustila iz rok, saj sem tudi čutila, da bi si z njim lahko ustvarila prihodnost. Kaj svetuješ? Hvala že vnaprej in lep pozdrav!
Nekoč ni dala, zdaj pa ne dobi!
02. 08. 2016 08.34Pozdravljen, Brane! Z možem, s katerim sva poročena že 25 let, sva imela od nekdaj problem s pogostostjo seksa. Njemu ga je bilo vedno premalo, meni, dokler sem prvo leto, dve pristajala na njegove zahteve, veliko preveč. Podobno je bilo pri seksualnemu nadlegovanju. Velikokrat sem mu dala košarico. Po njegovem tolikokrat, da bi lahko imel srednje veliko trgovino s košaricami. Vedno mi je govoril, da mi bo nekoč žal, da se bodo časi spremenili, da bo prišel trenutek, ko si bom seksa želela bolj pogosto kot on, in videla, kako košarice v postelji zabolijo. Prav je imel. Že kakšna tri leta trpim pomankanje. Jaz (52 let imam) bi še vedno seksala vsaj dvakrat na teden, on (58 let ima) pa enkrat, dvakrat na mesec, čeprav je nekoč hotel najmanj enkrat na dan. Mislim, da naju ta seksualna suša vse bolj oddaljuje. V enem izmed prepirov, ki sem ga sprožila jaz, ker mi je dal košarico, ko sem si seksa zares želela, mi je celo zabrusil, da ni problem v tem, da ne bi mogel večkrat, ampak v tem, da mu nisem več tako seksualno privlačna, kot sem mu bila in da seksa samo takrat, ko ga premaga potreba. To me je hudo zabolelo. Potem se je nekaj opravičeval, češ da ni tako mislil, vendar mu ne verjamem. Saj sem prebolela … Glavni problem ostaja: vse premalo seksa. Kaj naj naredim, da ga bo več? Hvala za tole super rubriko in lep pozdrav, Upajoča.
Slovenka J. priznala: Včasih sva se samozadovoljevali skupaj, zdaj sem z njenim bivšim
17. 06. 2016 07.57Pozdravljen, Brane! Nikoli se zaradi moškega nisem počutila srečnejša. A hkrati sem tudi nesrečna. Ne zaradi njega, ampak zaradi svoje najboljše prijateljice, s katero sva bili do nedavno kot sestri od otroških let naprej. Vse sva si zaupali, o vsem sva se ure in ure pogovarjali. V gimnazijskih letih sva se tu in tam, ko je ona prespala pri meni ali jaz pri njej, tudi samozadovoljevali skupaj. Zdaj me tako rekoč ignorira. Prekinila je vse stike z menoj. Problem je v tem, da je moški, ki me vsepovsod osrečuje, saj je pozoren, ljubeč, nežen moški in fantastičen ljubimec (d’best, kar sem jih imela), njen bivši fant, s katerim pa sta hodila samo kakšnih sedem mesecev. Predstavila mi ga je nekaj tednov po tistem, ko sta začela hoditi. Ne bom zanikala, da mi je bil takoj všeč in da sem se vse bolj zaljubljala vanj in da sem kmalu opazila njegove poželjive poglede, vendar prisežem, da se med nama ni zgodilo absolutno nič, dokler se nista razšla. Čeprav me je ona vabila v njuno družbo, sem se največkrat izognila njenim vabilom. Vse manj sem se dobivala tudi samo z njo, ker mi je kar naprej govorila o njem, tudi o podrobnostih njunega seksa, ki ga je, zdaj vem, da je bilo upravičeno, opisovala kot fantastičnega. Ko sta se razšla, sem bila jaz tista, ki jo je tolažila. On pa me je klical, vabil na zmenke in mi zatrjeval, da jo je zapustil, ker se je zaljubil vame. Njej je, ko ji je povedal, da jo zapušča, dejal, da se je zaljubil v drugo. Dober mesec po tistem, ko jo je zapustil, sem pristala na zmenek. Vse drugo pa je, kot pravijo, zgodovina. Z njim sem srečna že pet mesecev. Ko sem njej pred časom priznala, da hodiva, je bila šokirana. Kaj vse mi ni rekla! Takoj je prekinila najino prijateljstvo. Zato sem nesrečna. Počutim se krivo, ne morem si odpustiti, posebno ko jo srečam vso nesrečno in vidim vse to sovraštvo v njenih očeh. Čeprav se hkrati predajam sreči, ki jo uživam z njim, pogosto pomislim, da bi ga morala zapustiti. Kaj naj naredim? Hvala in lep pozdrav, J.
Pošiljajo ji fotografije svojega spolnega uda, ona pa ...
27. 05. 2016 13.0024-letna Stina Sanders je manekenka in blogerka, ki s svojo lepoto začara marsikaterega moškega. Za medije je spregovorila o tem, kakšna sporočila prejema.
Prva ga je pri 19-ih silila z otroki, druga ga je 'nagravžno' prevarala, tretja pa ...
07. 04. 2016 07.59Pozdravljen, Brane. Ker vidim, da pomagaš drugim, bi ti tudi sam zastavil vprašanje. Bo nekoliko daljše in upam, da te ne odvrne. Kristusova leta sem presegel za en božični večer. Pri ženskah nekako nimam sreče ali pa žal še nisem srečal prave. Prva me je pri mojih 19. silila z otroki, z drugo sem prebil 10 let, ki niti niso bila tako slaba, vendar me je »nagravžno« prevarala ter sedaj živi z »njim«, s sedanjo pa sem v vezi dve leti. Ne razumi me napak, svojo zgodovino sem predelal in do »bivših« ne čutim nič, prav tako nimam obžalovanj v smislu »kaj bi bilo, če bi bilo«. S sedanjo sva si po letih zelo blizu. Vedno pa enak problem, otroci in stanovanje. Oba sva namreč še vedno doma :( Jbg, ni bilo sreče. Vedno delal, »šparal«, pa je še vedno premalo. Pri prvi sem bil premlad, druga nikoli ni imela službe, tako da je bilo finančno breme vedno samo moje. Roko na srce, zgodovina se ponavlja. Najino razmerje ima oz. je imelo, tako kot večina ostalih, svoje vzpone in padce. Prvič me je pustila, pa sem kot otrok moledoval in sva poskusila znova. Od takrat se skoraj vsakih nekaj mesecev »zapneva« glede stanovanja. No, sedaj že celo glede otrok. Razumel bi, če sam ne bi naredil ničesar, pa vendar se trudim. Res je, da sem bil po najinem razhodu bolj zadržan glede teh stvari, vendar se mi zdi, da se je vsa zadeva, vsaj pri meni, normalizirala. Finančno je situacija nekoliko bolj problematična. »Našparanega« je kar nekaj, plače pa so vedno manjše. Želim si iti na svoje, močno si želim otrok, finančno stvar ni najbolj optimistična, ne glede na to, kako obračam številke. Povrh vsega mi po novem grozi še izguba službe, kar pomeni še večjo nesigurnost :( Tule nastane problem. Pred časom je spet počilo, prav zaradi stanovanja in otrok. Njenega zadnjega napada nisem več zdržal - redkokdaj sem zaradi tega izgubil živce in sem stvar raje »potlačil«. Nisem se mogel zadržati in sem nekaj krepkih zabrusil nazaj. Približno teden dni je vladal nekakšen umetni mir, ko pa sem ji omenil, da bom morda izgubil službo, je vse skupaj eksplodiralo! Razbral sem, da gre spet za prihodnost, česar se sam hudičevo dobro zavedam. Bolj je bila izpostavljena njena kot moja, kar mi ni jasno, saj naj bi skupaj funkcionirala kot celota in težave enega so tudi težave drugega, mar ne? Spet sem poslušal očitke glede bivših (s katerim nimam nič), otrok in tega, da nekako premalo naredim za najino samostojnost. Halo! Trudim se na vsakem koraku, »šparam«, iščem, računam, se sprašujem, kako bi najlažje preživela. Zanjo tega ne bi mogel reči, pomemben je samo beg, pa naj stane, kolikor hoče. Povrh vsega sem si na grbo navlekel, ali pa so mi to navlekli drugi, še eksistencialno krizo. Največji strah, ki ga gojim, je, da ne bi mogel preživljati svoje družine. Lepo sem rekel, naj počaka kakšen mesec ali dva, da vidiva, kako bo, da se ob izgubi službe, ki je skoraj zagotova, spet postavim na noge. No, po prepiru z njene strani ni bilo odziva, mrk. Denarja je dovolj, da bi pri njenih ali mojih uredila stanovanje, vendar sam tega nočem, saj bo vedno neko nerganje. Daj to, daj ono … Komaj čakam! Dokler človek ni čisto na svojem, ni nikoli zares svoboden! Ne morem stran od nje, ne vem, zakaj. Res si želim otrok in, Bog moj, tudi star sem že, tako da bi bil skrajni čas. Pri njej sem vedno mislil, da bo mati mojih razgrajačev oziroma velikonogcev ;) Nisem več prepričan. Kako je mogoče živeti s človekom, ki te, ko si na robu obupa, zapusti, ti ne stoji ob strani, te ne objame, ti ne pove, da te ima rad in bo vse dobro? Tega sem bil deležen še od ljudi, ki jih ne poznam tako dobro oz. niso moji življenjski sopotniki. Namesto tega poslušaš očitke in mlatenje. Kot da se tega ne zavedam že sam. Sama je imela precejšnje težave, ob katerih sem ji vedno stal ob strani, jo podpiral, spodbujal, nič očital. Ob strani ji bil stal pri čemer koli. Name se je lahko zanesla in se še vedno lahko. Očitno sem svoje življenje zafural do te meje, da nisem sposoben obdelave dotičnega problema. Še zadnji del, za katerega mi boš ti očital, če ga ne napišem ;) Kar se seksa tiče, je bilo pri njej zmeraj tako tako. Rečem lahko le, da sem včasih seksal veliko več in bi še vedno, vendar z njene strani ni prav veliko potrebe, kaj šele nagajivosti. Glede spolnosti sem odprt in ne vidim, zakaj bi imela katera zadržke ob meni. Debato sem tudi večkrat načel, pa se ni zgodilo nič konkretnega. Velike težave ji predstavlja orgazem, doseganje tega je včasih zelo mučno. Nič ne de, človek vsaj ve, zakaj se trudi :) Ne razumi me narobe, nisem eden tistih, ki jih zanima le lastna korist. Vedno sem in vedno bom na prvo mesto postavil partnerico, najprej ona, nato jaz, ali pa, če gre, istočasno. V glavi poštimano, kondicije pa za kakšno uro brez težav. Upam, da si od napisanega dobil vse potrebne informacije, in mi boš s svojim nasvetom pomagal. Brane, hvala! Lep pozdrav, Zafuranec
Pravi, da ni razdiralka zvez, toda ...
19. 02. 2016 08.23Hej, Brane! Tudi jaz se ne znajdem najbolj, zato ti pišem. V zvezi sem že 7 let, ampak všeč mi je nekdo drug ... V glavi imam en veliki kaos, saj se mi je prvič v življenju zgodilo kaj takega. In tudi on je na žalost v zvezi. Ampak, veš tisto, ko veš, da je med vama neka energija, ampak se oba zavedata, da ni prav, in ostane pri pogledih, ki so zelo drugačni in ki ti dajejo občutek, kot da sta samo vidva. In ko se oba trudiva, da vsaj stojiva v bližini, samo toliko, da se lahko imava na očeh. Še drugi so opazili te poglede. Tudi do nedolžnih slučajnih dotikanj pride. To se dogaja, ko se srečava kje zunaj, ampak nikoli nisva sama. Moja zveza ni več zvezi podobna, ne pomnim, katerega leta sem se nazadnje poljubljala, niti opozorila ga ne premaknejo, jaz pa sem se skozi ta leta samo ohlajala do njega. Tudi končati ne morem kar tako, veliko je vseh stvari, ki me držijo nazaj. Dejansko sem odvisna od njega, saj sem trenutno še brez zaposlitve. Ni luštna stvar. Ampak tudi varati ne morem in nočem. Tudi ne bi hotela, da me moja simpatija vidi v napačni luči. Ampak vseeno ne vem, kaj naj naredim, naj vzpostavim stik z njim ali pozabim vse skupaj? Nekateri bi rekli, naj on prvi vzpostavi stik z mano, če je zainteresiran, ampak on ne ve, kako mi je ime, me ne pozna ... jaz pa le nekaj malega vem o njem in bi lahko vzpostavila stik ... ampak sem v dilemi. Vseeno nisem razdiralka zvez. Lep pozdrav!
So kriva službena potovanja?
09. 02. 2016 11.10Pozdravljen, Brane! Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj potreboval nasvet te vrste, saj sem izobražen moški pri dobrih petdesetih letih, ki bi moral sam razrešiti svoj problem. Saj ne vem, ali si želim nasveta ali samo še mnenje nekoga drugega. Po dobrih dvajsetih letih zakona ugotavljam, da ostajam v njem samo zaradi najinih dveh sinov, ki imata 21 in 19 let. Če me ne bi skrbelo, da bo ločitev slabo vplivala nanju, bi najbrž spokal in šel že pred leti. Verjetno boš pomislil, glej ga, še en tip v krizi srednjih let, pa to ni res. Po domače povedano, mi gre žena na živce. Skoraj vse, kar naredi ali reče, me iritira. Pogosto imam občutek, da tudi jaz iritiram njo. Nikoli se nisva zares ujemala. Ne pri vzgoji otrok, ne pri tem, kar naju zanima, ne pri izbiri skupnih prijateljev, krajev za počitnice, celo ne pri izbiri TV programov. Vedno je bila kritična do moje službe, s katero odlično zaslužim (ona medtem veliko zapravi zase, tako rekoč vse, kar sama zasluži). Kar naprej kritizira mojo službo, ker veliko potujem. En teden sem doma, en teden na poti. Približno tako. Hoče celo, da bi službo zamenjal. Ali da bi se odpovedal potovanjem, kar bi bilo možno, res pa je, da bi kar nekaj manj zaslužil. Zadnja leta komaj čakam na te službene poti in jih, če je le mogoče, podaljšujem. Nikoli ji nisem bil nezvest. Priznam, da me je tu in tam zamikala kakšna druga ženska, posebej ko sem bil zdoma. Priložnosti je bilo precej, a nobene nisem izkoristil. Če sem zelo iskren, mi je zdaj žal za kar nekaj priložnosti, vendar nisem tak tip. Stresi, ki sem jih opažal pri nekaj prijateljih, ki so imeli afere, niso zame. In nisem dober lažnivec. V najinem seksu so stvari kar dolgo štimale, vsaj po mojem, pa tudi žena, ki je nekaj let mlajša, se ni nikoli pritoževala. Zadnja leta ga je zelo malo. Jaz bi rad veliko več seksal, vendar ona zmeraj naredi ali reče kaj takega, da me mine veselje. Ponavadi se seks zgodi, preden grem na pot, na njeno pobudo, in ko se vrnem s poti, ko se kar naprej seksa obema. To so pravzaprav edini lepi trenutki, v katerih se počutim srečnega. A kaj, ko minejo po dveh, treh dnevih in je potem kmalu spet vse po starem. In iritirajoče! Vem, kaj bi rad naredil, vendar se nikakor ne morem odločiti. Kaj naj naredim? Kaj bi ti naredil na mojem mestu? Ostani v formi. Lep pozdrav od Z’iritiranega
Slovenec na pomoč vsem ženskam, ki ne seksajo
29. 12. 2015 07.58Lep pozdrav. Redno prebiram tvoje zaupne besede. Večkrat sem zasledil, da pišejo ženske, ki imajo probleme s partnerji, ki nočejo seksati z njimi, ali da jim nočejo polizati in podobne težave. Zato sem sklenil, da te prosim, če posreduješ moj mail tem ženskam in jim bom jaz pomagal rešiti njihove težave. Hvala, F.
Slovenka priznala: Vsakič, ko se napije, skoči med rjuhe z drugim
13. 11. 2015 09.28Pozdravljen, Brane! pišem vam, ker imam kar velik problem. Imam res najboljšega fanta na svetu, v zvezi sva tri leta, ljubiva se, vse počneva skupaj, enostavno si življenja brez njega ne morem predstavljati. Težavo imam s tem, da vedno, ko si privoščim preveč velik odmerek alkohola, ga prevaram. To se je zgodilo že kar nekajkrat, sovražim se, ker to počnem, še sedaj ne najdem pravega razloga, zakaj sem sploh to storila, mogoče je krivo tudi to, da sem zelo depresivna in v življenju vedno iščem ljubezen ... čeprav vem, da do drugih moških nič ne čutim. Od kar se je to nazadnje zgodilo, ne hodim več ven, ne pijem in vse je popolnoma v redu. Bojim se, da bo izvedel, kaj naj storim? Nočem ga izgubiti, res mi je žal, tako zelo to obžalujem, ko se na to spomnim, koliko groznih stvari sem storila, padem v jok. Prosim, pomagajte mi, preveč ga ljubim, nočem ostati brez njega. Hvala, lep pozdrav.
Mariborčanka sanja samo o njem ...
15. 10. 2015 08.24Pozdravljen, Brane, tukaj je moja življenska zgodba ... Po zaključeni maturi sem se odpravila na počitniško delo v Švico. Imela sem 20 let. Zaposlila sem se pri družini, imeli so restavracijo. Skrbela sem za njuni hčerkici. Veš, kako je z otroki. Ves dan je bilo dela več kot dovolj in zvečer sem padla v posteljo kot ubita. Tam zaposlena dekleta so me večkrat vabila ven. Prigovarjale so mi, da v hotelu nasproti naše restavracije dela "en Jugoslovan ". Da, bilo je to še v času naše skupne države. Nisem želela stikov z Jugoslovani, saj je bil moj namen, da se naučim nemščine. Po neskončnem prigovarjanju sem vendarle popustila in odšla. Sedle smo in si naročile pijačo. In jo dočakale. Prinesel jo je ON. Nikoli nisem zrla v bolj modre oči. Rekel mi je zdravo in odšel. Po odhodu nisem kaj prida razmišljala o njem. Dokler ni nekega dne prišel na kavo k nam. In beseda je stekla. Bil je iz Sarajeva. Star 28 let. Diplomirani pravnik. Časa sva imela oba zelo malo, pa vendar sva se ujela in všeč sem mu bila. Sama takrat do njega nisem čutila še ničesar. Postala sva intimna. Bilo je lepo. A se je končalo, ker sem se sama morala vrniti v domovino in pričela s študijem. Ob povratku v Sarajevo se je ustavil pri meni v Mariboru. Bila sem ga vesela. In pričelo se je dolgo dopisovanje, z njegovimi vročimi izlivi ljubezni. Na svoj način sem ga imela rada, a sem bila za resno zvezo še nezrela. Zato sem prenehala pisati, njegova pisma so nekaj časa še prihajala, nato so prenehala . Po diplomi sem se zagledala v fanta, dobila dve čudoviti deklici, a se je zveza zaradi njegovega spogledovanja z alkoholom zaključila. Med tem časom je v bivši YU divjala vojna in vedno bolj me je spomin nosil k njemu. Je še živ ? Kaj dela.? Je poročen? Klicala sem v njegovo mesto, a nisem mogla izvedeti ničesar. Po končani vojni sem le nekako prišla do informacije, da je poročen in direktor bolnišnice v manjšem kraju. S tresočo roko sem ga poklicala ... in...bil je neskončno presenečen in vesel, da sem ga našla. Dogovorila sva se, da se srečava. Kolena so se mi tresla, da sem komaj stala.....Ko je prišel, sicer postaran, a še vedno zelo čeden. In sva doživela dan in noč nepozabnih strasti. Vendar je dejstvo, da je poročen, vzel zelo resno. Tam se ljudje poročajo za vse življenje. S svojim objemom, strastjo je ...se mi je zdelo pokazal, da me ima na nek način še vedno rad. Tudi jaz sem verjetno gojila podobna čustva, a sem bila premlada, da bi jih znala obdržati. Rabim pa, Brane, tvoj nasvet. Ponovno sem v zvezi s krasnim človekom, ki me ima iskreno rad. In marsikdo mi očita, kaj bi še sploh rada. Rada ga imam, ampak kot brata. Moje srce je že vsa leta pri njem, tam doli. Ko se vidiva, je včasih zelo prijazen, včasih pa naporen kot vrag. In to me boli. Kot bipolarna osebnost. Zavedam se ,da sem se vzela od nikoder po toliko letih nejavljanja in "predrmala " njegov ustaljeni ritem. Kaj mi je storiti? Trudim se pretrgati stike, ga ne kličem več mesecev in ko že mislim, da sem ga prebolela, me pokliče. In sem ga vesela. Pogrešam ga, a takšno življenje je bolj trpljenje. Vesela bom nasveta pametnega človeka. Prijazen pozdrav, Scarlett
Tako dolgo jo že 'nateguje' ...
24. 07. 2015 07.34Pozdravljen, Brane. V zvezi s fantom sem že štiri leta, stara sem 29 let. Fant že od vsega začetka dela v tujini. Sprva je rekel, da naj potrpim kakšni dve leti, da bo potem vse lažje in se bodo stvari umirile. Pa ni bilo ravno tako. Njegovi nameni so dobri - kot pravi, priskrbeti osnovni kapital za družino, kar mu doma žal ni uspevalo, prve dve leti pa sta bili tudi poslovni polom v tujini. Takoj po začetku zveze se je preselil v moje najemniško stanovanje, v zvezi s čimer sem na začetku imela čudne pomisleke, ker se ni sam ponudil, da bi plačal del najemnine, jaz pa tudi nisem imela občutka, če je prav, da mu rečem, ker je bil veliko časa v tujini. Sama sem na koncu zaradi plačevanja šolnine zašla v situacijo, da si stanovanja več nisem mogla privoščiti in sem mu to vsakič ob plačevanju najemnine dala jasno vedeti, pa se ni odzval s kako gesto, jaz pa nisem take narave, da bi kaj zahtevala. Tako sem si sama pri sebi nekega dne dala rok in ker se ni ponudil sam, da bo kaj prispeval, sem stanovanje preprosto odpovedala, nakar je bil šokiran in se čudil, kaj nisem nič rekla ... V glavnem, ne vem, ali se človek igra z mano. Za tem sva zadevo nekako razčistila, si odprla skupni račun, da ne bi bilo več dilem. Pa se je tam začelo. Potem ga je bilo treba opominjati, da je treba nakazati na skupni račun. Grrrr!!! Nerada prosim. Težava je bila seveda spet v poslu in v tem, da je najin proračun prišel zadnji na vrsto za plačilo. Saj sem jaz v službi in imam redno plačo, kaj penim ... Bo že naslednjič nakazal za naprej pa nazaj. In je res, ampak meni je šlo na tone živcev in glede na nespoštovanje dogovora, mislim, da bi moral ubrati drugačen ton govora. Nespoštovanje do mene kot ženske ali pač karakter??? V glavnem, dve leti sta minili, totalni bankrot. Nova ideja - odhod za nekaj mesecev še dlje. Meni se je zvrtelo. Not my style! To ni zveza. Ampak je brezkompromisen, samo ta projekt, da se izkopljem nazaj, tri, morda šest mesecev. Zgodilo se je leto. In sem mislila, da je to to. Rekel mi je, da ne gre nazaj. Potem pa mi čez teden dni pove, da spet gre. Po odhodu sem od šoka kar zbolela. In potem je bilo tako še leto dni. Odselila sem se. (Spet!) In ko je prišel nazaj, sva se spet dobila in našla kompromis - skupaj, doma ali v tujini, ne da več sam odhaja. Res je to zame malo težje in bi terjalo malo več angažmaja in časa, pa še zdravstveno sem malo ovirana pri izbiri okolja. V glavnem, on bi se moral tudi meni prilagoditi, počakati. No, pa se ni, čez pol leta je spet sledil šok - spet nov projet na terenu - sam. To pač moram, to pač bom, za družino, malo še potrpi, bo mi uspelo, da nama bo v prihodnje lažje. Jaz pa na tri mesece v svojih "rosnih" letih vidim fanta za 14 dni, vmes pa samevam v tihem stanovanju in se zavedam, da sem v težji situaciji, kot če bi bila zares sam(sk)a. PS: Opis fanta morda zveni negativno, pa še zdaleč ni samo to, sicer ne bi toliko let z njim potrpela. Ampak za neke stvari pa sem (očitno? ali pa ne?) izgubila občutek? Kaj je realno v današnjih časih, ko ni služb, ne vem več? Vidim mnogo prijateljev, ki imajo velike skrbi zaradi izgube službe in nekako razumem to vizijo, po drugi strani pa ne želim, da je to samo potuha, izgovor za to, da se dela grdo z mano, da sama delam grdo s sabo. Ne vem več, kaj je prav. Kaj meniš? Naj dodam še tole, da sem sama hudo težko vzdržna in se sprašujem, če je mogoče, da 'tapravi dec', kot je on, zares zdrži brez (čeprav skos prepričljivo zatrjuje, da se pač samozadovolji in ni nobenih drugih indicev). Marsikdo mi zatrjuje, da tega moški ne zdržijo. Jaz mu sicer verjamem, čeprav sem tudi sama že precej na meji vzdržnega in se sprašujem, ali ima vse to smisel. Hvala ti in lep pozdrav! Pozdravček!
Bralec prosi za pomoč: Dekle 'zlorablja' njegov anus
17. 07. 2015 07.39Oj. Imam eno težavo in bi te prosil za nasvet. S punco sva skupaj že dobre 3 leta in imava lepo urejeno razmerje, zaljubljena še vedno kot na začetku, drug drugega dopolnjujeva na raznih področjih, si zaupava, redno seksva. Skratka, klapa vse tako kot mora. Pa vendar me je zdaj nekaj zmotilo: oba imava rada fetišistične zadeve (dominanca, bičanje, priklenjanje ...) in velikokrat probava kakšno novo zadevico. Kakšne 2 meseca nazaj pa sva gledala porniče in si je zaželela preizkusiti analni seks na meni. Seveda sem se strinjal, kaj pa veš, mogoče bi mi pa pasalo. Že naslednji dan je šla v erotic shop in si nabavila strap-on dildota in isti večer sva zadevo tudi sprobala na meni. Težava pa je v tem, da jaz tega nikakor nisem mogel sprejeti, ker mi enostavno ni bilo všeč, ko pa sem videl njo, kako uživa v tem in kako jo to "rajca", sem se nekako prisilil in tudi jaz "užival". To se je nadaljevalo kakšne 14 dni, nato pa sem začel 'glumiti' in iskati izgovore (driska, bolečine v anusu, napetost, itd.), ona pa je vedno slabe volje, ker bi pač rada to ves čas počela, jaz pa enostavno ne morem, ker tega ne prenesem. Rabim nasvet, ali ji naj povem, da ne zmorem? Strah me je njenega odziva, saj vem, da v tem analnem seksu, ki ga izvaja na meni, uživa še bolj kot v kakršen koli drugem seksu. Pomagaaaaj!
Bralka pisala: 'Občutek imam, da mi bo prišlo, že če se me samo dotakne'
09. 04. 2015 08.23Živjo Brane! Najprej vse pohvale tvoji rubriki. S tvojimi nasveti si pomagal že veliko ženskam in moškim, tudi meni. Vedno z veseljem prebiram tvoje odgovore. Moje vprašanje se ne navezuje na zveze in odnose, ampak na seks. Stara sem 23 let, fanta imam že dobrih 5 let, rada se imava, najin odnos je super, tudi seks je ok, ampak ekstra noro super pa je samo občasno. Vem, da smo ženske sužnje svojega hormonskega cikla in posledično nam pač ne "paše" vedno. Ampak jaz doživljam prave ekstreme v vzponih in padcih potreb in seveda je od tega odvisno tudi koliko uživam v seksu samem. Včasih se mi zdi, da ga v sebi niti ne čutim najbolje in si mislim, ok, bo pa naslednjič bolje. Enkrat na mesec pa me dobesedno razganja in čutim vsak najmanjši premik, ko je v meni, občutek imam, da mi bo prišlo že, če se me samo dotakne. Tudi potem, ko me pripelje do vrhunca z oralnim seksom, mi noro paše še vaginalni (kar mi drugače niti ne, obožujem oralni seks, vendar če me pripelje do vrhunca, mi potem enostavno ne paše več). Torej na kratko, moje vprašanje je, kako naj si povečam libido, da bodo tisti momenti pogostejši kot enkrat na mesec ali dva meseca. Moje drugo vprašanje pa se nanaša na doseganje orgazma. Sem orgazmična punca, pride mi s samozadovoljevanjem, z oralnim seksom in vaginalnim. Vendar v zadnjem primeru le, kadar sem zgoraj in me fant istočasno draži s prstom. Ne vem zakaj, ampak v drugih položajih enostavno ne pridem do vrhunca, čeprav včasih pridem zelo blizu, ampak ne uspe. Ali sem morda že preveč zahtevna in naj se pač sprijaznim, da vedno zaključiva v tem položaju? Fant ni moj prvi, tudi z dvema bivšima sem imela ta problem, ne glede na dolžino in širino njegovega korenjaka, ne gre drugače. Hvala že vnaprej za odgovor pa lep pozdravček. Dolenjka
Pismo bralke: Ko se afera sprevrže v nočno moro!
26. 03. 2015 08.17Živjo Brane. Mnenje, nasvet....pa bom poskusila biti kratka. Sem v vezi in sem se zapletla z moškim, ki je trenutno samski, a ločen. Bilo je vse lepo, v najinem prijateljevanju so se razvila določena čustva in veliko besed. Iz moje strani malce naivno, da sem se spustila tako daleč, da je prišlo tudi do intimnih trenutkov z nekom, ki ga sploh nisem poznala. Priznam, da sem ga očitno imela za nadomestek ali nek adrenalin, čeprav mu tega nisem nikoli pokazala oz. sem ga s časoma tudi vzljubila, pa mu tega nisem mogla povedati. Vse skupaj se je zapletlo preveč in celo tako daleč, da je posumil o tem tudi moj partner, zato sem se odločila z njim prekiniti, kljub temu, da je on vedel in čutil, da jaz ne bom šla od doma. Zdaj pa tega odmika od mene nikakor noče sprejeti. Očita mi, da sem vse skozi lagala, se pretvarjala, da ga nisem imela rada, nisem bila z njim odkrita in iskrena, on pa je vame verjel, upal, da bom nekoč njegova, me ljubil, bil direkten, odkrit in jasen s svojimi dejanji in besedami. Da se počuti izigranega in razočaranega, kako sem mu lahko naredila kaj takega, a vse skozi me je prepričeval, da moj zakon nima prihodnosti in naj zadevo doma končam. Blati in žali me z vsemi mogočimi besedami in tudi grozi, da bo vse povedal mojemu partnerju. Ko ga ignoriram, se spravlja name preko maila in piše nemogoča sporočila, tudi preko smsjev in klicev. Skratka, ne odneha in hoče ne vem kaj razčistiti, a povedala sva si že vse. To je zame že obsedenost, ki nima konca. Kaj praviš? Hvala, lep pozdrav!
Kako naj jo pripravi do ...
11. 03. 2015 08.14Živijo Brane. Čeprav sem moški, rad kdaj zahajam na tvoj blog, škoda pa je, da moški ne postavljajo vprašanj, ker bi se mogoče tudi jaz našel v njih. Super je, da obstaja nekdo kot si ti, katerega lahko vprašaš za določene težave in upam, da lahko kako pomagaš še meni. Moj problem je, da sem noro zaljubljen v najboljšo prijateljico. Ta težava se vleče že 4 leta in ne vem kaj narediti. Včasih se mi zgodi, da bi mogoče tvegal in naredil tisti korak naprej, ker mi je ta punca res všeč in kljub temu da sem star šele 21 let, bi z njo mogel živeti do konca življenja (seveda po končanem študiju in finančni samostojnosti). Strah pa me je njenega odklona, ki bi si znal zgoditi (malo pesimistično razmišljam), saj je ona zelo privlačna s strani drugih fantov, priljubljena je na facebooku in videti je z "letala" da bi jo mnogi fanti želeli imeti. Edino kar bi mi bilo lahko v prid je, da ni imela še resne in daljše zveze, čeprav si dopisuje z nekaterimi fanti. Ali bi znal svetovati, kako naj bi jo pripravil do tega, da bi do mene čutila kaj več kot samo prijatelja (mogoče kakšna majhna pozornost za prihajajoče valentinovo oz. njen maturantski ples,...). Hvala za odgovor in lep pozdrav iz Maribora. Miha
Bralka zaupala: Doma imam moža, a na skrivaj hodim k drugemu
03. 03. 2015 13.11Brane pomagaj! S partnerjem sva skupaj 17 let in imava hči staro 16 let. Med nama kakšne posebne kemije ni bilo, ljubezen je bila bolj ali manj vsiljena. Vse sva jemala preveč samoumevno, brez komunikacije, brez kakšnega truda okoli odnosa. Vedno več krega okrog tega in onega. Tudi seks je postal rutina in vse manj na urniku. Imam ga rada, a z njim se nisem nikoli počutila zaželjeno, ljubljeno, pomembno, seksi. Oddaljila sva se in prevarala sem ga prvič. Nekako mi je to oprostil, ker si takrat nisva želela razdreti družine. Mislila sem, da bova odnos gradila drugače, z več pogovarjanja, druženja, skratka, da se bo vse spremenilo. A se ni. Prevarala sem ga spet drugič. S tem moškim sem spet začutila, kako je, ko te ima nekdo resnično rad. Začutila vse tisto, kar sem pogrešala vsa leta doma. Zbližala sva se in zaljubila sva se. Seks je nor, želiva si drug drugega vsako sekundo, pogrešava se, ljubiva se, čutiva se. O nama se veliko pogovarjava. Imava skupne hobije. Oba rada hodiva v hribe. Skupaj sva, ko sva le lahko, saj imam družino, partnerja in otroka, on pa je ločen in ima punčko staro 5 let. Z njim sem resnično tisto kar sem, ljubi me in si želi, da bi bila njegova. Zdaj je tega že 6 mesecev, odkar sva se spoznala. Želja po tem, da bi bila skupaj je vedno večja, a tukaj nastane moj problem. Jaz sem tista, ki mora narediti korak. Doma sem se ohladila, se izmikam partnerju in ne čutim do njega nič, ker stalno mislim na njega, a kljub temu ga ne želim zapustiti oziroma nimam toliko moči, da bi partnerju povedala. Nisem odločna, ne pri enemu ne pri drugemu. Živim življenje na dveh stolih in vem, da tako ne bo šlo več. Čustveno sem doma čisto otopela in ne vem kaj bi rada. Želim si njega, ljubim ga. Partnerja pa imam rada, ker imam z njim družino in že toliko let skupnega življenja pa tudi trpljenja. Lažem partnerju, da je vse ok, čeprav sumi, da se nekaj dogaja, drugi pa tudi čaka na mojo odločitev. Ne predstavljam si novega začetka. Prosim, pomagaj mi z nasvetom. Ali naj pustim ljubimca in se doma potrudim rešit zakon, čeprav sem že drugič prevarala in izgubila zaupanje, ali naj začnem na novo? Ima vse skupaj sploh še smisel? Res sem preklana na pol, zmedena sem in vedno težje mi je. Nobenega od njiju ne želim prizadeti in nobenega ne bi rada izgubila, a vem, da se bom morala odločiti. Hvala in lep pozdrav!
Koliko je dovolj?!
20. 02. 2015 07.55Lep pozdrav. No, pa sem se odločila, da te še jaz nekaj vprašam. S partnerjem sva skupaj že 4 leta, oba sva stara malo čez dvajset. Najina zveza je fantastična, noro sva zaljubljena drug v drugega. Seksava vsaj dvakrat na dan in v seksu oba zelo uživava. No, in tukaj je moje vprašanje. Velikokrat berem tudi tukaj v tvoji rubriki, da pari seksajo zelo malo, 2–3-krat na teden, pa da moški ne želijo seksati s svojimi puncami. Tudi ko se o tem pogovarjam s prijateljicami, je nekako podobno, ne seksajo večkrat kot 2-krat na teden. Meni osebno bi bilo to obupno, saj sem sama kar naprej lačna seksa in z 2–3-krat na teden ne bi bila zadovoljna. Saj veš, kaj pravijo, da je bolje preprečiti kot pa ... zato bi želela samo kakšen nasvet, kako preprečiti, da tudi pri meni ne pride do tega povprečnega seksa in kaj narediti, da si me bo moj fant še vnaprej želel vsaj dvakrat na dan.
Prejeli pozdrav iz vesolja!
16. 02. 2015 08.17Ne, ne gre za znanstveno fantastiko ali računalniško sliko. Gre za 'nasmešek', ki ga je znanstvenikom namenilo vesolje.
Tega o njem morda niste vedeli!
13. 02. 2015 08.34O razvpitem nacističnem diktatorju Adolfu Hitlerju krožijo številne legende, govorice. Nekatere so se razširile kot del njegove propagande, nekatere bizarnosti so si izmislili njegovi nasprotniki, da bi diskreditirali 'norega diktatorja'. Pred vami je 10 bizarnih dejstev o Hitlerju, o katerih se je razpisal mesečnik Military History.
Bralka nam je pisala: 'Pokakati se mi je hotel na prsi!'
24. 11. 2014 15.01Živjo Branko, imam en problemček, malo je zakompliciran ampak na kratko povedano sem včeraj zvečer v postelji doživela šok. Moj mož me je po spolnem odnosu vprašal, če se lahko pokaka na moja prsa in ker se mi je to zdelo bizarno sem ga nadrla... Danes pa noče govoriti z menoj in me noče poslušati, kaj naj naredim? Meni se je ta njegova ideja zdela grozna in ne vem, če je to normalno? Hvala za odgovor, pozdrav! Čarobna žena
Razganja jo od stasti!
17. 10. 2014 15.06Pozdravljen, Brane! S partnerjem (oba sva blizu 50 let) sva skupaj malo več kot leto. Zaljubila sva se takoj ob prvem stiku in najina ljubezen se samo še poglablja. Razumeva se na vseh ravneh. Všeč mi je v vseh pogledih. Jaz sem dobesedno nora nanj. Ves čas mislim nanj in si ga zelo, zelo želim. Službi imava kar precej kilometrov narazen in se zaradi tega večinoma videvava samo ob vikendih. Sicer sva ves čas v stiku in si pošiljava ljubeča sporočila ter ure in ure klepetava s pomočjo sodobne tehnologije :). Problem pa je sledeč. Meni se v zadnjem času čisto meša od želje, da bi se lahko ljubila z njim tudi med tednom. On me povsem razume, vendar zaenkrat nimava možnosti, da bi se več videvala. Kaj nama predlagaš? In seveda, tvoja rubrika je prav zabavna in poučna. Z veseljem prebiram tvoje odgovore in se nasmejim komentarjem bralcev. Lep pozdrav in še veliko zanimivih odgovorov. Pika
Že dve leti mu nobena ne da ...
17. 10. 2014 13.55Zdravo Brane! Najprej da te pohvalim glede tega foruma, zdi se mi ful v redu da na diskreten način vprašaš kar te zanima o spolnosti, saj nam tega manjka ker so vsi preveč zadržani in je seks "tabu" tema pri nas. Imam problem, star sem 22 in mi zadnje dve leti nikakor ne uspe najti punce s katero bi šla malo dlje kot samo poljubljanje in crkljanje. Stvar je taka da sem že bil spolno aktiven ampak zadnje dve leti mi nikakor ne uspe najti takšne punce. Sem pa "normalen" po videzu in sem higiensko zelo urejen. Tudi s samozavestjo nisem/nimam težav. Ampak v zadnjih dveh letih sem bil z štirimi različnimi puncami in nisem prišel dlje kot do poljubljanja. Zdi se mi tudi da zadnje čase težko spoznavam nove punce, oziroma ne¨vem kje jih spoznavati. Mogoče je problem da nisem iz Ljubljane ampak iz manjšega kraja. Ne vem no do zdaj me ni tako motilo to, zadnje čase me pa vse bolj in bolj. Že vnaprej se ti zahvaljujem za odgovor in lep pozdrav v London! HighUser