moram
Ko 'plejboj' odkrije, da penis ni edini organ, ki ga ima
14. 08. 2015 07.51Brane. Mogoče imaš zame kak nasvet. Sploh nisem prepričan, ali imam problem in kaj naj si sploh mislim. Pred 5 leti sem preko poslovnih vezi spoznal punco, ki mi je obrnila svet na glavo. Ker je bila v zvezi, sem jo pustil pri miru, potem pa opazil, da me tudi ona gleda na podoben način in sva se 'poštekala'. Obema je postalo jasno, da je nekaj med nama, vedno je bilo napeto, metuljčki in vse te bedarije, v katere nikoli prej nisem verjel. In pri taki privlačnosti, prvi zame, je seveda vsakemu kretenu jasno, da enkrat poči. In je. In kar naenkrat sem bil kretensko zaljubljen, hopsal po svetu in živel samo še za to, da jo vidim in da delam z njo karkoli – lahko bi si zaželela, da sadiva rožice in bi to tudi počel. Butasto, a ne? Pred tem sem dobil vsako punco, vsaka je padla na moje fore. Če sem bil pri volji, sem jih lahko v enem tednu podrl tudi pet, po resni zvezi pa nisem imel potrebe. Ona? No, samo njo bi lahko podiral do konca življenja, imel z njo vse tisto, kar se mi je zdelo najbolj neumno in klišejsko, vse bi naredil zanjo. Tako pametne, razgledane, ok in povrhu vsega še lepe in seksi punce še nisem srečal, pa sem jih veliko videl, spoznal in kdaj tudi dol dal. Ta ženska je bila narejena zame. Problem je bil seveda njen fant. Videl sem jo, da se je vame zaljubila bolj kot je bila kdajkoli vanj, toliko že znam oceniti ljudi. Pa me je hitro prebrala (včasih je res hudič, če je ženska pametna), kakšen sem ali sem bil glede punc, se ustrašila in padla v dilemo, v kateri se sam ne bi želel nikoli znajti. Ni mogla stran od njega, od mene pa tudi ne, zatrapan, kot sem bil, pa sem seveda bil vedno na razpolago in si zaradi tega šel obupno na živce. Dvakrat se je odločila zanj, po tem je prišla k meni. Če je ne bi poznal, bi rekel, da me je vlekla za nos, pa to zelo dvomim, enostavno sva narejena en za drugega. Ali pa sem samo en velik bedak, ker verjamem v to. Fantu je takrat povedala zame, ne vem, kaj se je dogajalo, vendar tudi jaz je ne bi spustil nikoli iz rok, tako da - nerad priznam - tipa razumem. Predvidevam, da je delal vse, samo da bi ostala z njim. Pa je potem enkrat kot strela z jasnega prekinila z mano, očitno sem jaz za razliko od njega naredil premalo, kako naj si to drugače razlagam? Bil sem čisto na tleh. Nobena me ni zanimala niti jih nisem gledal, blodil sem okoli s frendi, shujšal in bil zoprn in siten. Zaradi njenih žalostnih pogledov vsakokrat, ko sva se srečala, me je samo še bolj ubijalo, saj sem vedel, da me ljubi. Jasno je, da se je morala odločiti in se je. Ne vem, ali je bila srečna, nisem prepričan. Ne vem niti, kako sem preživel zaporedje dogodkov, ki so sledili in bombo za bombo, ki so padale name po tem – njuna zaroka, poroka, dobila sta sina. Nisem je videl, izvedel pa sem vedno vse. Bilo je, kot da bi hodil po minskem polju. Ko je nisem videl že leto in pol, sem se za silo pobral, začel 'pecati' bejbe, bil sem stari jaz, vseeno pa mi je nekaj manjkalo. Nato sem pred pol leta spoznal super punco. Ni ona, je pa velik približek temu. Rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim. Težava je ta, da sem to fatalno bivšo spet srečal. In jo iz meni neznanega razloga srečujem vsaj enkrat na teden na najbolj butastih lokacijah. Vse je ostalo enako, njena pojava, smeh, dodatno pa me je pritegnila njena odraslost, nova energija. Prisežem, da me gleda žalostno in kot da obžaluje nekaj, kot da bi mi rada nekaj povedala in rad bi vedel, kaj se dogaja v njeni glavi. Punco imam rad, vse je ok, občutek pa imam, kot da se bo nekaj sesulo. Kadar bivšo srečam, se pozdraviva, v zraku je neka čudna napetost, neizrečene besede, nato greva en mimo drugega, se mi pa zdi, da bi se lahko na mestu srečanja nekaj vžgalo. Še vedno čutim isto, ona je prava, vendar mogoče bolj nedosegljiva kot takrat. Slabo vest imam do punce, saj bi rad imel en temeljit pogovor z bivšo. Kar naenkrat se mi tudi ne zdijo več butaste romantične zgodbe o tem, kako sta se po dolgem času dva usojena srečala in na koncu pristala skupaj, ker tako mora biti. Zdi se mi, da kar nekaj čakam pa ne vem, kaj. Sploh ne vem, med čim sem razklan, itak imam občutek, da je nikoli nisem zares imel. Frendi so mi rekli, da sem nor, ker si del mene še vedno želi biti z nekom, ki bi s sabo v vsakem primeru pripeljala še en »paket«, ob sebi pa imam najboljšo punco na svetu. Sem zmešan, ker me »paket« pri vsem tem še najmanj skrbi? Je možno, da sva se takrat spoznala ob nepravem času in je prepozno za naju? Mogoče je tako zato, ker nikoli nisva imela prave priložnosti. Bi mi pomagalo, če bi se enkrat res dobil z njo in se pogovoril? Enostavno ne vem, kako naj jo izbrišem iz glave, ne vem niti, ali si to želim. Ne vem, kaj se dogaja z njo, ali je še vedno z njim, kje zdaj živi, kaj dela in če je srečna. Nekaj me bega, pa ne vem, kaj. Besen sem, ker imam v glavi samo njo, odkar jo poznam. Ko gre za njo, moja pamet odpove.
Ga je pretirano ljubosumje 'pokopalo'?
06. 08. 2015 08.05Pozdravljen Brane. Moram te pohvaliti res daješ dobre nasvete in verjamem, da si pomagal že mnogim v težkih situacijah. Sam jih nisem imel veliko, vendar sem še vedno veliko prebiral. Vendar imam sedaj žal en problem. Dogaja se približno en mesec. Star sem 22, punca je stara 21. Skupaj sva malo več kot 4 leta. Kot vsaka zveza so tukaj vzponi in padci , vendar sva vse prebrodila. Jaz sem redno zaposlen, punca obiskuje faks in dela preko študentskega servisa. Do punce imam dobre pol ure vožnje z avtomobilom. Z punco sva se videvala vsak vikend, prihajal sem pa tudi do nje med tednom. Skupaj sva šla velikokrat na morje, se imela lepo in se ljubila kot vsak par. Vendar, ko je imela izpitno obdobje sva se malo manj videvala. Jaz sem moram delati tudi včasih kakšno soboto. Punci zaupam in vem, da me ne bi prevarala, saj ko je prevara je potem konec. Zadnje čase ima malo manj časa in se manj videvava. Seveda ji dovolim kot tip, da hodi ven z kolegicami in kolegi. Pravi, da včasih pretiravam in delam dramo za brez veze in, da je vse v redu . Veš sem bolj čustven tip človeka, tako, da ji rad pišem tudi lepe in romantične sms-e. Sms-i so ji všeč, vendar pravi , da včasih pretiravam. Videl je sedaj nisem skoraj 2 tedna in me malo skrbi. Kaj misliš Branko... ali to zvezo nadaljujem ali jo raje prekinem ? Lp Obupan22
Resnica o snemanju filmov za odrasle
24. 07. 2015 10.14Če se komu zdi, da je snemanje filmov za odrasle mala malica, se moti. In prav tako se motite tisti, ki mislite, da igralke ves čas samo uživajo. Resnica je daleč od tega, včasih dobesedno garajo in velikokrat gre vse po zlu. Kot je za eno najbolj znanih ženskih revij priznala 35-letna porno igralka, je treba že na začetku postaviti meje; le tako ti ta služba predstavlja tudi užitek, sicer zna biti na trenutke prav peklensko.
Bizarni selfiji preplavili splet
24. 07. 2015 09.16Kot da ni dovolj, da so v bolečinah, utrujene in razdražljive, so zdaj mnoge ženske v strahu, da bodo med porodom pristale na spletu. In razlog? Razpasel se je trend selfijev, posnetih med porodom.
To je Slovenec, ki je k nam pripeljal nov šport!
24. 07. 2015 09.35V poletnih dneh, ko sonce močno pripeka in so temperature tako vode kot na kopnem visoke, pridejo do izraza športi, ki združujejo zadostno mero adrenalina, zabavo in ohladitev. Za vse, ki bi se radi rekreirali in se hkrati vsaj malce ohladili, so tako več kot idealni vodni športi. Pogovarjali smo se z Mikom Pipenbaherjem, ki se profesionalno ukvarja s pri nas razmeroma novim športom, imenovanim wakesurf, pri katerem gre za surfanje za plovilom, kjer se ne uporablja pravzaprav ničesar razen deske, ne vrvi in ne vezi.
Tako dolgo jo že 'nateguje' ...
24. 07. 2015 07.34Pozdravljen, Brane. V zvezi s fantom sem že štiri leta, stara sem 29 let. Fant že od vsega začetka dela v tujini. Sprva je rekel, da naj potrpim kakšni dve leti, da bo potem vse lažje in se bodo stvari umirile. Pa ni bilo ravno tako. Njegovi nameni so dobri - kot pravi, priskrbeti osnovni kapital za družino, kar mu doma žal ni uspevalo, prve dve leti pa sta bili tudi poslovni polom v tujini. Takoj po začetku zveze se je preselil v moje najemniško stanovanje, v zvezi s čimer sem na začetku imela čudne pomisleke, ker se ni sam ponudil, da bi plačal del najemnine, jaz pa tudi nisem imela občutka, če je prav, da mu rečem, ker je bil veliko časa v tujini. Sama sem na koncu zaradi plačevanja šolnine zašla v situacijo, da si stanovanja več nisem mogla privoščiti in sem mu to vsakič ob plačevanju najemnine dala jasno vedeti, pa se ni odzval s kako gesto, jaz pa nisem take narave, da bi kaj zahtevala. Tako sem si sama pri sebi nekega dne dala rok in ker se ni ponudil sam, da bo kaj prispeval, sem stanovanje preprosto odpovedala, nakar je bil šokiran in se čudil, kaj nisem nič rekla ... V glavnem, ne vem, ali se človek igra z mano. Za tem sva zadevo nekako razčistila, si odprla skupni račun, da ne bi bilo več dilem. Pa se je tam začelo. Potem ga je bilo treba opominjati, da je treba nakazati na skupni račun. Grrrr!!! Nerada prosim. Težava je bila seveda spet v poslu in v tem, da je najin proračun prišel zadnji na vrsto za plačilo. Saj sem jaz v službi in imam redno plačo, kaj penim ... Bo že naslednjič nakazal za naprej pa nazaj. In je res, ampak meni je šlo na tone živcev in glede na nespoštovanje dogovora, mislim, da bi moral ubrati drugačen ton govora. Nespoštovanje do mene kot ženske ali pač karakter??? V glavnem, dve leti sta minili, totalni bankrot. Nova ideja - odhod za nekaj mesecev še dlje. Meni se je zvrtelo. Not my style! To ni zveza. Ampak je brezkompromisen, samo ta projekt, da se izkopljem nazaj, tri, morda šest mesecev. Zgodilo se je leto. In sem mislila, da je to to. Rekel mi je, da ne gre nazaj. Potem pa mi čez teden dni pove, da spet gre. Po odhodu sem od šoka kar zbolela. In potem je bilo tako še leto dni. Odselila sem se. (Spet!) In ko je prišel nazaj, sva se spet dobila in našla kompromis - skupaj, doma ali v tujini, ne da več sam odhaja. Res je to zame malo težje in bi terjalo malo več angažmaja in časa, pa še zdravstveno sem malo ovirana pri izbiri okolja. V glavnem, on bi se moral tudi meni prilagoditi, počakati. No, pa se ni, čez pol leta je spet sledil šok - spet nov projet na terenu - sam. To pač moram, to pač bom, za družino, malo še potrpi, bo mi uspelo, da nama bo v prihodnje lažje. Jaz pa na tri mesece v svojih "rosnih" letih vidim fanta za 14 dni, vmes pa samevam v tihem stanovanju in se zavedam, da sem v težji situaciji, kot če bi bila zares sam(sk)a. PS: Opis fanta morda zveni negativno, pa še zdaleč ni samo to, sicer ne bi toliko let z njim potrpela. Ampak za neke stvari pa sem (očitno? ali pa ne?) izgubila občutek? Kaj je realno v današnjih časih, ko ni služb, ne vem več? Vidim mnogo prijateljev, ki imajo velike skrbi zaradi izgube službe in nekako razumem to vizijo, po drugi strani pa ne želim, da je to samo potuha, izgovor za to, da se dela grdo z mano, da sama delam grdo s sabo. Ne vem več, kaj je prav. Kaj meniš? Naj dodam še tole, da sem sama hudo težko vzdržna in se sprašujem, če je mogoče, da 'tapravi dec', kot je on, zares zdrži brez (čeprav skos prepričljivo zatrjuje, da se pač samozadovolji in ni nobenih drugih indicev). Marsikdo mi zatrjuje, da tega moški ne zdržijo. Jaz mu sicer verjamem, čeprav sem tudi sama že precej na meji vzdržnega in se sprašujem, ali ima vse to smisel. Hvala ti in lep pozdrav! Pozdravček!
Mož se ji gnusi: eno je oprostiti, drugo pozabiti!
24. 06. 2015 08.11Z možem sva skupaj 7 let, 1 leto poročena. Imava 2 leti starega otroka in enega na poti. 3 leta nazaj sem dobila njegov skrivni mail z veliko ogabnega pisanja z neznanimi osebami. Do takrat je bilo vse super – razmerje, prosti čas, skupno življenje, seks … V 5 ih minutah sem spakirala, zmetala vanj vse, kar mi je prišlo pod roke, in s polnim prtljažnikom prtljage odšla. Sledilo je grozno obdobje sestavljanja razbitega popolnega sveta. Po nekaj tednih opravičevanja, joka in prošenj sem privolila, da greva h svetovalki. Šla naj bi samo z njim, da se reši »odvisnosti od dopisovanja«. Ker je drugače dober človek, sem privolila v pomoč. Šlo pa je za zakonsko svetovalko, ki je svoje delo odlično opravila in me prepričala, da zadeva ni tako grozna. Po petih terapijah sem nekako razumela in oprostila. Baje je tako krepil svojo samozavest, ki je ni imel zaradi neurejenih družinskih razmer v otroštvu. Oprostila mogoče, pozabila pa ne… Razmerje je še vedno dobro. Razen… spolnosti. Tu se mi vse upre. Vedno se spomnim na vse tisto. In se mi zagabi. Še dobro, da mu kar hitro pride. Svoje domišljije niti pod razno nisem pripravljena uporabiti. Zdi se mi kot »da si ne zasluži mojega truda«. Vsakič je enako. Še njegovi poljubi med seksom se mi gnusijo – si mislim »pa dobro a moram res cela pod tuš po seksu, da te sperem s sebe«. Karkoli me vmes vpraša, mi gre na živce v stilu »a nebi bil tiho, se skoncentriral, da se čim prej kipneš z mene«. Pride mi vsakič. Zadnjih 15 min je vedno ok tudi zame, prvih 15 pa groznih. Vse te odvratne misli… Prej je bilo drugače – vse na njem me je privlačilo, domišljija je delala v teoriji in praksi. Če odštejemo seks, ki ga je zaradi zgoraj navedenega vse manj, je najina zveza dobra. Lepo se razumeva, imava skupne hobije, prijatelje, humor,… Je super oče in dober mož. Vedno bolj pogosto se najdem, da hrepenim po drugem, več ali manj neznanem moškem, s katerim bi lahko spet izživela svojo strast in domišljijo. Načeloma želim ostati zvesta, popraviti, kar je narobe med nama, a ko pridem pred dejstvo, si želim le roditi, se spraviti k sebi in dobiti ljubimca. Malo, da mojemu »vrnem«, bolj pa zato, da spet postanem ženska. Vem, da ne delaš čudežev, pa vendar… lahko narediš izjemo in poveš par krepkih, da si negativne misli izbijem iz glave, spet postanem ženska ob svojem možu in odmislim željo po strasteh v objemu drugega…
Daleč od tega, da je edina ...
23. 06. 2015 08.07Lepo pozdravljeni! Sem punca stara 20 let in sem v zvezi s 27-letnim fantom okoli 8 mesecev. Najprej sem se bala, da bo kar nekaj problemov zaradi razlike v letih, ampak moram priznati, da sem za svoja leta kar zrela in že odraslo razmišljam, vendar ne prehitevam življenja (skupno življenje, otroci itd.), ker mi je še vedno na prvem mestu študij, on pa se včasih obnaša, kot da jih ima manj kot jaz. Super se ujameva, imava podobne hobije, vendar se mi je pred kratkim zgodilo nekaj, za kar imam občutek, da me malce odvrača od njega. Na prvomajski zabavi, kjer so bili sami njegovi kolegi/kolegice, sem se z eno zelo razumela in začeli sva razne debate glede ljubosumja, in sicer sama sem izjavila, da nimam potrebe po le-tem, ker če ne bi morala biti na vsako njegovo bivšo ljubosumna. Ona pa me je nato vprašala: "kaj ti ne veš, da sem tudi jaz spala z njim?" Mene je v tistem trenutku skoraj kap, namreč, poleg vsega, je punca njegovega najboljšega prijatelja in ni se šlo zgolj za piknik, temveč je tudi moj fant praznoval rojstni dan. Ker mi je bilo neprijetno, sem se hotela z nekom pogovoriti, ko pa sem začela to debato še z eno drugo njegovo kolegico, ki je sicer že starejša, cca 30 let, je sama priznala, da je tudi ona seksala z njim in da naj se ne sekiram, ker se je itak šlo samo za pijane noči, 4-5 let nazaj. Nisem punca, da bom povpraševala po njegovih bivših, tudi sam pa mi je omenil, da je imel samo eno bivšo punco vredno omembe, zdaj ko sem pa to vse izvedela, sem ga začela povpraševati in velikokrat sva se na koncu skregala. Priznal mi je še za eno prijateljico, ki se sicer ne družijo več toliko. Jaz nisem niti na eno od njih ljubosumna, ker imajo vse tudi fanta že dlje časa in ker je stvar preteklosti, vendar ko sem v njihovi družbi, (ker on tako hoče) mi postaja neprijetno in mi gre na bruhanje. Sam trdi tudi, da njemu niti ena ni všeč, ker meni enostavno ne more iti to iz glave in razmišljam o tem. Jaz vem, da bova še dolgo skupaj in da se ne bom vedno mogla tem ženskam izogibati, sicer pa najbolj mi gre na bruhanje za njo, ki mi je to izjavila in se mi začela smejati v obraz in se tudi mojemu fantu naslednji dan zlagala pred mano, da sem sama začela te debate in tako dalje. Pred tem smo velikokrat hodili tudi skupaj z motorji na izlete, se občasno družili, meni pa sploh ni več do tega, kar še najbolj sekira mojega fanta in se bojim, da bo vplivalo to tudi na najino zvezo. Vem tudi, da mogoče mi gre to po glavi, ker sem še mlada in njim, da je to čisto nekaj normalnega, in verjetno če bi zvedela na drugačen način, lepši, ne tako odvraten, bi se tudi zdaj drugače počutila in se ne bi toliko sekirala. Prosim, da mi svetuješ kaj naj naredim.
Se bo ponovila zgodba izpred 6 let?!
12. 06. 2015 10.48Pred šestimi leti sta Valentino Rossi in Jorge Lorenzo komajda govorila in v garaži Yamahe je bil med njima pravi zid. Na dirko za Veliko nagrado Katalonije prihajata precej izenačena, saj ima Rossi le 6 točk naskoka pred moštvenim tekmecem. Se obeta nov divji dvoboj?
To počne samo tisti, ki NE ljubi!
29. 05. 2015 14.09Hojla Brane! Ne vem, ali imam samo jaz ta problem, vem pa, da ga v tej rubriki še nisem zasledila. S fantom sva v zvezi že šest let. Skupaj živiva že več kot dve leti. V stanovanju, ki sva ga kupila skupaj! Jaz imam 32 let, on 34. V glavnem vse štima, čeprav bi jaz verjetno rada malo več seksala kot on, ampak to ni nek velik problem, saj se seksa ne brani, če ga jaz spomnim nanj (na primer tako, da zvečer, ko on gleda kakšen glup akcijski film, gola zakorakam v dnevno sobo in ga vprašam, ali ne bi raje seksal). Mičkeno je lene sorte, kar sklepam tudi po tem, da ga moram za zamenjavo žarnice ali kaj podobnega, kar naj bi počeli moški, prositi najmanj trikrat, medtem ko jaz kuham, perem, likam in tako naprej (nočem zveneti kot tečnoba, je pa res). A recimo, da imam vse to nekak pod kontrolo. Daleč zunaj moje kontrole je nekaj drugega. To je prihodnost. Vse bolj se sprašujem, ali so bova kdaj poročila (jaz bi se rada) in imela otroke in družino. Kadar ga sprašujem o tem, me malo čudno pogleda, reče pa ali ne vem, ali pa, da ne razmišlja o prihodnosti. Najbolj me razpiz… oprosti, ampak res, ko mi reče, da se o tem ne misli pogovarjati. Mislim, da bi pri 34 letih in po šestih letih v zvezi z menoj, lahko vsaj začel razmišljati o prihodnosti, in vsaj družini, če že ne o poroki, če ima že problem “s papirji, ki nič ne pomenijo” (tko pravi menda zato, ker sta se njegova starša ločila, ko je imel petnajst ali šestnajst let, ne ve pa natančno zakaj sta se ločila). Pred nekaj meseci sem ga celo zapustila za teden dni, pa sem se vrnila, čeprav me vmes ni niti enkrat kontaktiral. Po vrnitvi se je vedel, kot da se ni nič zgodilo. A misliš, da zapravljam čas z njim? Kaj naj storim? Hvala za odgovor. TT
Zaupala nam je, zakaj je z njim!
25. 05. 2015 15.13Živjo, Brane! Imam naslednji problem. Spoznala sem fanta, s katerim se sedaj dobivava na 'kavicah'. Vse je lepo in prav, vendar se fant z mano ne poljublja po francosko. Tudi s prsti me ne 'zrajca'. Jaz se res potrudim zanj, ga obdelam z usti, ga grizem, stiskam in mu pokažem, da si ga želim. Kontra pa ni tega. Tudi z usti mi ne gre dol. Rečem mu, naj se ne zadržuje, naj se izživi, pa nič. Ko sem na njem, mu kar dol pade in vem, da se mu analni seks gnusi. Meni pa to ni nič takega, celo paše mi. Jaz si želim, da bi me zagrabil, vrgel nekam in bil bolj grob. A on mene boža. Res me moti, ker ni prave predigre, vendar mu sama tega ne morem reči oziroma ne vem kako. Rekla sem že, da imam rada kratek in grob seks, pa ni bilo efekta. Pri njem vztrajam samo zato, ker ima res krasen k****. In potem on meni reče, da je strasten.
Na to je ljubosumna?!
21. 05. 2015 08.34Pozdravljen Brane! Večkrat se ustavim na vaših prispevkih oziroma tu in tam rada kaj preberem in se še kaj novega naučim. Ampak včasih nismo zadovoljni sami s seboj in včasih se bojimo za svoje partnerje. In tukaj se poraja kakšen dvom in pridem do te točke, ko moram tudi jaz postaviti vprašanje. Jaz in moj mož sva skupaj kar nekaj časa, če rečem skoraj dobrih 12 let, imava tri otroke, živiva dokaj normalno življenje. Moram povedati, da imava odnose vsak drug dan, tudi ga moram pohvaliti, da se potrudi, da sem tudi jaz potešena. No, pride pa tudi do male pavzice, ko imam pač tiste dneve v mesecu in potem je suša. Nekako ne maram packati postelje. In v tistem času moj dragi naredi svojo umetnino oziroma se poteši (mastrubira). No, tukaj se pa jaz počutim nemočno, se izgubim oziroma sem malo razočarana. Čeprav vem, da govori resnico, da s tem, ko je to naredil, da ko mi se iztečejo tisti moji dnevi, da ne bo vse v minuti konec in potem bom jaz tista, ki bo razočarana. Da vam povem, da me moj moški z leti vse bolj in bolj privlači, njegov šarm, njegov vonj je nekaj, kar mi naredi, da znorim. Ko vam že pišem to vprašanje in mislim na njega mi je zelo žal, da zdaj trenutno ni z menoj, ker bi ga ... No, bom morala potrpeti do večera. Moj mož je tudi tistega tipa, ko vidi, da se mi ne da oziroma sem bolj utrujena od vsega (3 otroci), me pripravi do tega, da znorim za njim. No, a bi me moralo skrbeti, oziroma povej mi, kako da sebi dopovem, da je to ok, ker me potem to malo ljubosumno naredi. Komaj čakam vaš odgovor. LP, P
Vam povzročajo preglavice?
18. 05. 2015 08.37Spodnjice so zagotovo merilo za naše počutje! Nosimo jih vsak dan, cel dan, marsikdo izmed nas tudi čez noč. Zato si izbira le teh zasluži več pozornosti, saj morajo biti v prvi vrsti udobne. Pa si poglejva nekaj najpogostejših zagat v zvezi s spodnjim perilom. Najbrž ti bo marsikaj od tega znano.
Mislila je, da je samski, v resnici pa ...
07. 05. 2015 08.21Pozdravljen! Priznam, da zelo rada berem tvoje kolumne. Moram opisati svojo izkušnjo, in sicer sem pred dvema letoma preko Facebooka spoznala moškega, ki se mi je predstavil kot samski. Z njim sem šla tudi na kavo. Kasneje me je vabil tudi k sebi domov, a mi nikoli ni povedal, da je v zvezi. Jaz sem bila samska in sem se z njim zapletla. Kmalu sem odkrila, da nisem bila njegova prva spolna prijateljica, saj jih je imel pred mano že mnogo, eni je celo kupil nekaj materialnih dobrin. Na začetku je bil do mene zelo prijazen, ko je dobil, kar je hotel, pa se z mano ni želel pogovarjati, kar je še huje, imel je punco, kar mi je enkrat kar tako 'by the way' tudi priznal, kot da to ni nič takšnega. Jezna sem, ker sem se vanj zaljubila, on pa je to spretno izkoristil, ker sem mu to pustila. Popolnoma normalno je, če se dva dobivata za seks in nista v zvezi, ampak, da eden je in da tega sploh ne pove, je pa višek pokvarjenosti. Kar je bilo še huje, ko se mu povedala, da bom vse povedala njegovi punci, mi je zagrozil, da sem psihično motena in da bo to tudi povedal. Itak nisem, ker sem se že tako spustila na zelo nizek nivo. Naj njegova punca živi v pravljici, on jo bo pa še naprej veselo varal? Večkrat je bil do mene nesramen in zelo manipulativen. Po tej izkušnji s tem manipulativnim ženskarjem dvomim, da bom še kdaj zaupala kakšnemu moškemu. Lp
Izpoved slovenske nimfomanke: 'Seksala sem s toliko moškimi, da jih ne morem več šteti!'
30. 04. 2015 11.30Zdravo! Imam problem in te prosim za nasvet. Mislim, da sem nimfomanka. Zjutraj, preden odidem v službo, se zadovoljim, tudi med kosilom moram oditi na wc, zvečer pa sem tako potrebna, da gledam seksualne vsebine. Ko vidim kakšnega seksi moškega, ne samo, da se mi cedijo sline, ampak med nogami začutim prijeten občutek in ne morem preko tega. Seksala sem že s tolikimi moškimi, da jih ne morem več šteti. Ko srečam kakšnega od njih in me pozdravi in vpraša kako sem, najprej vprašam, od kod se poznava, in velikokrat je odgovor enak: ''Seksala sva''. Poleg tega, da sem potrebna vsak dan, imam še en problem. V službi delam v pisarni s 27-letnim moškim, ki je zelo privlačen. Ker je ugotovil mojo šibko točko, seksava že dva tedna skoraj vsaki dve uri v pisarni, v sejni sobi, na wc-jih, v skupni kuhinji, praktično v vseh prostorih našega podjetja. Bojim se, da bo izvedel šef, saj bi bila oba odpuščena, ampak mene tako zelo ''rajcajo'' prostori v sluzbi, da ne morem iz tega. Poleg tega sem seksala z veliko prijatelji mojega očeta in se bojim, da bo izvedel. Med rjuhami se znajdem s praktično vsakim moškim, včasih tudi žensko. Seksala sem celo na letalu s popolnim neznancem, čeprav je bila celo turbulenca. Menim, da je seks nekaj najboljšega v mojem življenju. Najdem se v liku Samanthe iz serije Seks v mestu. Mislite, da bi mogla iti h kakšni svetovalki? Hvala za odgovor.
Bralka zaupala: 'Sem avtomat za praznjenje moškega!'
20. 04. 2015 15.23Dragi Brane! Zelo rada bi prekinila svojo več kot triletno “prijateljstvo” s koristmi, od katerega imam, če sem poštena do sebe, eno samo korist, in to precej manjkrat, kot si želim. To je seks, ki je ponavadi še kar, ni pa niti približno tako dober, kot je bil seks, ki sem ga bila vajena z bivšim možem, ki je bil zelo dober ljubimec, a žal ne samo moj. Zapustila sem ga, ker je bil ženskar, vendar on ni več moj problem, saj sem ga prebolela in imava povsem civilizirane odnose. Sem privlačna 34-letna razvezanka z enim otrokom, svojim stanovanjem in dobro službo. Za to moje prijateljstvo ve samo moja najboljša prijateljica, ki prav tako misli, da bi ga morala prekiniti, vse odkar sem ji zaupala, da se vse bolj počutim kot avtomat za – ne morem reči drugače – praznjenje tega moškega, ki pride, kadar pride. Včasih dvakrat na teden, včasih ga ni po dva, tri tedne. Pride, kadar se njemu seksa. Skoraj nikoli takrat, ko se seksa meni. To so kratki obiski, ki nikoli ne trajajo več kot eno uro, s pijačo, slačenjem in oblačenjem vred. Niti enkrat ni ostal čez noč. Obiski se začnejo in končajo v postelji. Poleg tega vedno pričakuje, da mu bom jaz pred seksom nudila felacijo. Sam je opustil kunilingus že nekaj mesecev po tistem, ko je začel prihajati k meni. Želim si in vem, da si zaslužim več kot to prijateljstvo s koristmi in velikokrat sem že prisegla sama sebi, da ga bom prekinila, zlasti takrat, ko od njega ni niti glasu dva, tri tedne. A me potem, ko mi pošlje sporočilo, da prihaja, vedno premaga želja po seksu. Nimam prave moči in nisem dovolj odločna, da to prekinem. Nisem zaljubljena, vendar sem se kar navezala nanj, čeprav ga v zvezi z menoj zanima samo to, kar mu nudim v postelji. Ko sem vmes dvakrat do trikrat potrebovala pomoč, moško roko kje drugje kot med nogama, mi je ni nudil. Poleg tega o njem po več kot treh letih ne vem skoraj nič. Ne vem niti tega, ali je res razvezanec, kot trdi. Rada bi prekinila to zvezo in imela pravo zvezo, moškega, ob katerem zaspim in ob katerem se zbudim. Moškega, na katerega lahko računam tudi izven postelje. Počutim se nasukana v tej zvezi. Kako naj se premaknem naprej? Bodi dobro, Brane, in hvala za nasvet. A.
Grozna, ali pač ... iskrena?
21. 04. 2015 08.40Upam, da mi lahko svetuješ, ker se mi zdi, da moža ne ljubim več. Imam ga rada, vendar ga ne ljubim. Nisem več zaljubljena vanj. Želim si razloga za to, da bi ga zapustila, čeprav je dober človek in dober tip. Prav želim si, da bi imel afero in da bi imela razlog za to, da bi šla narazen in ga ne bi prizadela s svojimi razlogi. Grozna sem, kajne? Ampak si ne morem pomagati, ker se počutim čustveno povsem otopela. Skupaj sva dobrih devet let. Od tega pet let v zakonu. Otroka imata štiri in dve leti in življenje je precej naporno. Zame je bilo bolj naporno, dokler mu pred kakimi šestimi meseci nisem pošteno povedala, kar sem napisala tebi: da se mi zdi, da ga ne ljubim več in da sem čustveno prazna. Zelo se je spremenil, veliko pomaga pri vsem, spet je pozoren, zelo se trudi z menoj in otrokoma, vendar jaz še vedno ostajam čustveno prazna. Počutim se kot prazna vreča. Še vedno redno seksava, enkrat, dvakrat na teden, vendar se tudi med seksom počutim otopelo. Vseeno hlinim orgazem, da ustrežem njemu. Nisem depresivna, če boš pomislil na to in vse ostalo 'štima'. Imava dobri službi, lep in urejen dom, prijatelje. Moji najboljši prijateljici in sestra mi pravijo, da bo ta čustvena otopelost minila. Meni se zdi, da je vse slabše. Vse manj čutim do njega. Kar pobegnila bi. Nikogar ne želim prizadeti. Vem, grozna ženska sem, vendar sem vsaj iskrena. Kaj porečeš ti!? Aja, jaz bom vsak čas stara 30 let, on pa je eno leto starejši. Pomagaj!
Darilo, kot se šika: Za rojstni dan fantu podarila 'trojčka'!
15. 04. 2015 08.14Svetlolasa playboyeva zajčica Daniella Chavez je imela veliko težav pri izbiri rojstnodnevnega darila za svojega dragega. Ker nikakor ni našla primernega paketka zanj, mu je podarila trojčka!
Oralni seks? Ja, prosim!
15. 04. 2015 08.17Zdravo. Imam eno vprašanje. S punco sva že nekaj časa par. Večkrat sva že bila pri "blow jobu" in "hand jobu", vendar nikakor ne morem punce privesti do orgazma ... Lahko prosim pomagaš, kako moram, kje točno je SPOT G in kako je najlažje, da jo popeljem do orgazma. Vedno, ko to počneva, je sproščena, tudi jaz sem, vendar me zanima, zakaj ne uspe, sicer pravi, da ji je fajn, pa da paše, ampak do orgazma je še nisem pripeljal. Spolnega odnosa še nisva imela, vendar saj ni to krivo, ali pač? Hvala ti v naprej. LP
Pristali so na ruski 'listi za odstrel'!
27. 03. 2015 06.48Številni ruski analitiki so prepričani, da je bil umor Putinovega ostrega kritika Borisa Nemcova resno opozorilo in jasen znak opoziciji, naj se potuhne in utihne. Tisti, ki bodo kljub opozorilnim znakom še naprej kritizirali vlado in predsednika, bi se namreč utegnili znajti na tako imenovani » listi za odstrel«, ki naj bi jo našli pri enem od Nemcovih morilcev. Kdo naj bi bil najvišje na tem seznamu?
Eva zaupala: O predigri nima pojma, dolgočasen je 'k sam satan!'
19. 03. 2015 08.04Pozdravljen Brane, ker si pravi naslov - tvojo rubriko redno prebiram in te zelo cenim - sem se ti odločila pisati. Skušala bom strniti svojo zgodbico. S partnerjem sva skupaj že več kot 8 let, oba štejeva nekaj čez 35. Skupaj delava v njegovi firmi. Čeprav sam priznava, da zelo ceni moje sposobnosti in opravljeno delo in si tudi stežka predstavlja, da bi me nadomestila druga toliko zaupanja vredna oseba, mi večkrat govori, naj si najdem službo drugje, saj naj bi služba bila izvor vseh najinih težav. Ker se res neizmerno trudim tako v službi kot doma (doma ima vse oprano in zlikano, vsak dan topel obrok, stanovanjce je kot iz škatlice, za kar vse poskrbim izključno jaz), me te njegove besede izredno prizadenejo. Sedaj sem po eni sicer lažji operaciji, vendar mi tip sploh ne izkaze nobene pozornosti. Ker je moral zaradi moje bolniške narediti nekaj namesto mene, me ignorira že cele tri dni. Vmes zvem, da je šel na kosilo z eno svojo prijateljico, ki pride jutri btw. k nama na obisk. To omenjam, ker se z moškimi druži le redko, ima pa nešteto prijateljic, čeprav ve, da meni to ne ustreza. Še posebej, ker je ena od njih njegova bivša. Seksava predvsem ko imam ovulacijo, na to je predvsem pozoren on, ker se želi reproducirati. Sama niti nisem prepričana, če ob vsem tem želim njegovega otroka- saj ne vem, ali bo mogoče še huje. Kot dva robota. O predigri nima pojma, če se je že loti, je pa doooolgočasno 'k sam satan', saj dela vse pod neko "mojo kvazi prisilo". Navadno ga poseksam jaz, da imam mir do naslednjič. Pogovarjava se tudi komaj kaj. Včasih sem cisto na tleh. Trenutno toliko, da imam precejšnje zdravstvene težave. Pred njim sem bila dosti bolj odprta in sem se komu zaupala in mi je bilo lažje, sedaj pa vse držim v sebi in razpadam po koščkih. Vendar vztrajam, ker so obdobja, da je včasih pa vendar lepo. On pravi, da se ne bo nikoli spremenil. Jaz pa po drugi strani hrepenim po ljubezni, strasti, dotikih, poljubih (to zadnje mu je popolnoma odveč, jaz pa sem nasprotno, cist oralni tip človeka) in bom, če bo se naprej tako, morala to iskati drugje. Vse večkrat se spomnim, kako je bilo kdaj s kom prej, ko me je znal kresnit, da sem videla zvezde. Kaj bi bilo po tvojem storiti? Lepa Eva
Spravile so ga v obup!
13. 03. 2015 13.17Brane, pomagaj! Imel sem 15 žensk in vsaka mi je rekla, da niso vse iste in seveda se je vsaka dobesedno posr... na vse to. Nimam več zaupanja v nobeno žensko, ki ni nedolžna, ker točno vem, kaj se bo zgodilo. Ne morem več trpeti tega, zato že 4 leta nimam ženske.Vsaka mi je vedno rekla, 'Zaslužiš si boljšo', na koncu pa se je vsaka hotela vrnit.. Nisem fant kot ostali, sem miren in pošten. Nezvestoba me zelo prizadene in rabim po par let, da pridem k sebi. Ne vem, kako naj dobim zaupanje v ženske, če je pa to res nemogoče. 15-krat sem se opekel, vsaka me je imela dokler sem imel denar, avto ... Ko tega nisem več imel ali pa nisem imel denarja za ven, so me pač pustile in odšle z drugim ali pa h "kolegicam". Ne vem, kje je možno spoznati normalno in pošteno žensko? Res ne!
Žena prestopila vse meje?
05. 03. 2015 08.15Najprej te lepo pozdravljam. Ne bom dolgovezil. Včasih preberem tvoje odgovore in moram reči, da me resnično zanima tvoje mnenje v mojem primeru. S partnerko sva skupaj že 20 let. Še danes jo ljubim kot prvi dan, ko sva se spoznala. V cvetu mladosti sva začela dokaj slabo. Po nekaj mesecih veze, sva zaključila, ker si je našla drugega. Zelo na hitro. Na izletu. Ker mi zvestoba veliko pomeni (kot verjetno vsakemu), sem kljub bolečini in vsemu, kar sodi zraven, čez njo naredil križ. Za vedno. A, saj veš tisto o zarečenem kruhu ... Prijatelji, s katerimi smo se tisti čas družili, so vložili veliko truda, da bi naju združili, saj naj bi bilo njej res žal. Pa sem se ponovno zakuril in ji verjel, in ni mi žal, in od takrat sva skupaj 20 let. Ustvarila sva dom, imava prekrasne otroke, službe, prijatelje. Res idealno. Seveda, prevare nisem nikoli čisto pozabil. Seveda sem se pa že davno z njo pomiril. Zadnja leta se v prostem času, kar ga sploh je, družimo s parom iz soseske. Podobna frekvenca, isto stari otroci ... Ko smo skupaj, sem se do zdaj res počutil sproščeno. Pred časom pa sem slučajno pri čiščenju zabasanega računalnika našel zgodovino pisnih pogovorov med partnerko in tem "prijateljem". Slišala sta se skoraj vsak dan, največkrat v službi, včasih tudi popoldne, seveda, ko me ni bilo doma in zraven. V večini je res šlo za povsem klišejske vsebine. Kaj delaš, horoskop, morje, delo, izleti, občasno in proti koncu pa je bilo z obeh strani vedno več zelo nedvoumnih provokacij. Skratka, vse je šlo že čez meje zdravega odnosa. Doma sem partnerki, milo rečeno, povedal , da imam tega dovolj in da naj premisli, kako naju vidi naprej. Povedala je, da je šlo za popolnoma prijateljske debate in se ji v bistvu ni zdelo nič sporno. Šele ko sem malce primerjal, če bi se jaz pogovarjal s kako prijateljico v podobnem stilu je priznala, da ne bi bilo v redu. Ampak v bistvu mislim, da se ji še danes nič ne zdi sporno in da je to rekla zaradi miru pri hiši. Malo je bilo joka, opravičevanja, sedaj pa se o tem ne govori več. Ampak meni je konflikt še daleč od rešenega. "Prijatelju" nisem razlagal in težil. Enostavno se je odnos z njim ohladil. Če ga bo seveda zanimalo zakaj, mu bom povedal. Nekajkrat smo se še dobili, vendar ni več isto. Tipa prav težko gledam. Težava pa je, da je tudi moje zaupanje močno načeto. Vse je v redu in brez posebnosti, ko pa karkoli nanese na tega tipa in mojo partnerko, pa v meni zavre. Partnerki seveda ni vseeno za prijateljstvo in bi si še vedno želela skupnih stikov, a ob tem upošteva tudi mene, ker največkrat ob želji po obisku rečem, da jaz ne grem in potem ne greva. Prijateljici potem tvezi 1001 izgovor. Jaz sem pa tik pred tem, da me 'raz****' in vso zadevo obelodanim, pa naj bo, kar bo. Jaz sem načeloma prijateljstvo prekinil. To za mene seveda ni prijatelj. Partnerki je seveda malo nerodno, da bi prijateljstvo kar prekinila, in jo je strah, da bi zadeva prišla na beli dan in ... Meni gre pa na živce že, ko se pozdravita. Najraje bi vse skupaj odj****, pa naj se pogovarjajo in družijo. Seveda jo imam še vedno rad, ampak rad bi pa tudi mir v duši. Kaj misliš? Hvala, ker si si vzel čas.
Bralka zaupala: Doma imam moža, a na skrivaj hodim k drugemu
03. 03. 2015 13.11Brane pomagaj! S partnerjem sva skupaj 17 let in imava hči staro 16 let. Med nama kakšne posebne kemije ni bilo, ljubezen je bila bolj ali manj vsiljena. Vse sva jemala preveč samoumevno, brez komunikacije, brez kakšnega truda okoli odnosa. Vedno več krega okrog tega in onega. Tudi seks je postal rutina in vse manj na urniku. Imam ga rada, a z njim se nisem nikoli počutila zaželjeno, ljubljeno, pomembno, seksi. Oddaljila sva se in prevarala sem ga prvič. Nekako mi je to oprostil, ker si takrat nisva želela razdreti družine. Mislila sem, da bova odnos gradila drugače, z več pogovarjanja, druženja, skratka, da se bo vse spremenilo. A se ni. Prevarala sem ga spet drugič. S tem moškim sem spet začutila, kako je, ko te ima nekdo resnično rad. Začutila vse tisto, kar sem pogrešala vsa leta doma. Zbližala sva se in zaljubila sva se. Seks je nor, želiva si drug drugega vsako sekundo, pogrešava se, ljubiva se, čutiva se. O nama se veliko pogovarjava. Imava skupne hobije. Oba rada hodiva v hribe. Skupaj sva, ko sva le lahko, saj imam družino, partnerja in otroka, on pa je ločen in ima punčko staro 5 let. Z njim sem resnično tisto kar sem, ljubi me in si želi, da bi bila njegova. Zdaj je tega že 6 mesecev, odkar sva se spoznala. Želja po tem, da bi bila skupaj je vedno večja, a tukaj nastane moj problem. Jaz sem tista, ki mora narediti korak. Doma sem se ohladila, se izmikam partnerju in ne čutim do njega nič, ker stalno mislim na njega, a kljub temu ga ne želim zapustiti oziroma nimam toliko moči, da bi partnerju povedala. Nisem odločna, ne pri enemu ne pri drugemu. Živim življenje na dveh stolih in vem, da tako ne bo šlo več. Čustveno sem doma čisto otopela in ne vem kaj bi rada. Želim si njega, ljubim ga. Partnerja pa imam rada, ker imam z njim družino in že toliko let skupnega življenja pa tudi trpljenja. Lažem partnerju, da je vse ok, čeprav sumi, da se nekaj dogaja, drugi pa tudi čaka na mojo odločitev. Ne predstavljam si novega začetka. Prosim, pomagaj mi z nasvetom. Ali naj pustim ljubimca in se doma potrudim rešit zakon, čeprav sem že drugič prevarala in izgubila zaupanje, ali naj začnem na novo? Ima vse skupaj sploh še smisel? Res sem preklana na pol, zmedena sem in vedno težje mi je. Nobenega od njiju ne želim prizadeti in nobenega ne bi rada izgubila, a vem, da se bom morala odločiti. Hvala in lep pozdrav!
Teh napak moški ne smemo početi!
02. 03. 2015 08.17Ženske so zapletena bitja, nikoli prav dobro ne vedo, kaj se jim plete po glavi in kakšen je njihov sanjski moški. S praktičnimi nasveti lahko ugotovite, kakšen tip ste in s čim boste pritegnili sanjsko lepotico, ki vas bo oboževala.
Tako je, ko brcne Slovenka!
25. 02. 2015 08.13Vedno nasmejana temnolaska. Seksi mamica. Navdušena športnica, uspešna pevka in igralka, a izjemno skromna. Vse to je Žana Povše Salobir, ki bo kmalu svojo umetniško (in zabavno) plat širnemu svetu pokazala še v šovu Znan obraz ima svoj glas. Med drugim nam je razkrila, kakšno je življenje čez lužo, zakaj se je odločila za boks ...
Zdaj še kraljica porno industrije?
13. 02. 2015 14.09Provokativna zvezdnica Miley Cyrus, ki s svojimi porednimi nastopi, videospoti in izzivalnim imidžem razburja starše najstnikov in najstnic, češ da je slab zgled oboževalcem, je šla še korak dlje. Tokrat se je podala v vodo porno industrije.
Izpoved Slovenke: Maser mi ga je porinil v roke
12. 02. 2015 08.38Dragi Brane, pozdravljen! Tvojo rubriko rada prebiram ob priliki napovedanega seksa in svaka ti čast - car si. Zanima me tvoje mnenje oziroma, kaj mi svetuješ ob mojih (ne)problemih. Stara sem 50 let, poročena, z odraslimi otroki in nadvse obdarjenim možem. Moje seksualno življenje, moram reči, tudi do sedaj ni bilo ravno dolgočasno, daleč od tega, pa vendar se mi je zgodila nadgradnja. Ob priliki masaže sem doživela eksotično šok varianto. Ob masaži vedno zahtevam moškega, saj mi je to nekaj normalnega. Tip je bil prijazen in odličen maser, vendar me je pripeljal dvakrat do obsežnega vrhunca, med tem mi je v roke potisnil še ku*** in tudi jaz sem ga pripeljala do vrhunca. Počutila sem se izpolnjeno in zadovoljeno. Maser me je sicer še naslednji dan vabil na masažo, vendar nisem šla, ker nisem imela te potrebe. Možu sem vse povedala in najin seks je bil vrhunski. Ob masažni zgodbici sva imela še kar nekaj super seksov. Ob priliki mi je mož kupil erotično masažo v sosednjem mestu ob pričakovanju še boljše domače zgodbice. Masaža z mladim postavnim maserjem je bila vrhunska in uživala sem max. Mladenič mi ne gre iz glave, saj je bila njegova pojava zelo erotična in popolna. Vsakdanja misel nanj me vzburja in moža neprestano napadam. Mož ob tem seveda nadvse uživa pa vendar, kaj misliš, ali bi bilo dobro, da ponovim dogodek ali raje ne?
Glasbenik šokiral: 'Zbolel sem za pedofilijo!'
30. 01. 2015 09.26"Vam povem iskreno, zbolel sem za pedofilijo," se glasi izjava, s katero je nedavno šokiral italijanski nekdanji tonski tehnik in ustanovitelj italijanske glasbene skupine Modà.
Izpoved Slovenke: Le tako doživi orgazem!
29. 01. 2015 08.13Brane, pomagaj! Ne bi rada dolgovezila. V ljubezni sem zelo razočarana. Moški, ki sem jih imela, so se izkazali za totalno neresne, lažnivce, vezane pod krinko. Preveč sem že pretrpela. Sedaj sem že nekaj časa sama/samska, mati. Kašna avanturica tu in tam, ampak to je pa tudi vse, saj nihče ne pokaže drugačnega zanimanja kot le za avanture. Res pa je, da ostaja v mislih eden in edini bivši, ki ga ne bom nikoli pozabila, s katerim nisva več v stikih oziroma se ne odziva. Ampak očitno bo ostal le v mojih mislih, ker je zgodba predolga ... veliko seksa, malo druženja, veliko laži (gotovo tudi prevar), toda ostaja nekaj posebnega v mojem srcu. Priznam, da me še noben moški ni zadovoljil do orgazma (so se trudili, so se/me spraševali, če je bil - meni zelo moteče, saj sem se težko sprostila že zaradi tega). Poleg vseh užitkov pri seksu je bil zame moški orgazem zmaga. Sedaj bi rada raziskala nekaj drugačnega. Ženske. Tega seveda nisem priznala še nikomur, le v šali. Nisem imela še nobene izkušnje, razen en zaigran poljub že pred leti. Toda ko se igram sama s sabo, imam v mislih ženske, že od nekdaj (in orgazmi so). Želim si miru in razigranosti. Rada bi videla, ali je ženska ta, ki me lahko pripelje do orgazma. Pred kratkim sem naletela na punco, ki je pohvalila moj nasmeh in brez besed sva si zrle v oči, jaz pa sem v sebi začutila metuljčke oziroma ... saj razumeš. Toda tukaj, kjer živim, se vsi med seboj vsaj na videz poznamo, tako da ne vem, kako začeti. Kje naj jo najdem oziroma kako naj vem, da ona pa bi? Hvala, zlat si.