ljubi
Bo tega končno konec?!
18. 03. 2016 07.49Lansko sezono MotoGP si je marsikdo, namesto le po vrhunskih dirkah in preizkušnjah, na katerih so se izkazali tako dirkači kot znamke motorjev, zapomnil po škandalu ob koncu sezone, po sporu med Marcom Marquezon in Valentinom Rossijem. Stare zamere ostajajo, marsikaj je ostalo neoproščeno. A najboljši se podajajo novim izzivom naproti, ki jih nikakor ne smete zamuditi.
Nekoč misica, 5 let kasneje pa ...
24. 02. 2016 08.07... živi kot moški! Pravzaprav se je z veseljem prenehala pojavljati na raznovrstnih lepotnih tekmovanjih, opustila sanje o osvojitvi naziva miss Amerike in zaživela kor Ashton Colby.
Bralka obupana: Kako naj ga pripravi do akcije?
27. 01. 2016 13.56Pozdravljen Brane! Kupila sem naravno viagro, da bi bil tič mojega ljubega bolj trd. Sicer na začetku postane trd, a ker nima izkušenj v seksu, ga potem očitno popade nek strah in iz vsega skupaj potem ne more biti nič. Poskusila sva nekajkrat, pa sva že kar nekaj časa skupaj, a se mi zdi, da se mu zaradi neuspelih poskusov zdaj malo mudi iz postelje, ko se zbudi. Tako nekako se izogiba temu da bi sploh prišlo do seksa. Vse to razumem, imam potrpljenje, nočem pritiskat na njega, saj vem da že sam nase dovolj. Torej kupila sem tablete za boljšo erekcijo, zanima pa me, ali imaš kakšen predlog, kako naj ga prepričam, da jo vzame ali poskusi. Ali naj mu jo dam tako, da ne bo vedel - in kako? Imaš še kakšen drug nasvet, kako ga zanimirati? Še to - vse drugo v najini zvezi funkcionira in se ljubiva. Hvala
Srečni nagrajenec, ki prejme Philips televizor je ...
15. 12. 2015 08.00Prizori, ko cela družina sedi za mizo, a se nihče med njimi ne pogovarja in vsak le zre v svojo pametno napravo, so danes žal prepogosti. Premalo časa posvečamo skupnemu življenju, skupnim doživetjem. Kdaj ste se nazadnje z družino ali prijatelji igrali kakšno družabno igro? Si skupaj ogledali film ali risanko? Ogled filma doma spremenili v družinski ali družabni dogodek?
Tako veste, da vas zveza ubija!
18. 12. 2015 08.18Ko si zaljubljen, je precej preprosto prezreti določene znake, ki kažejo, da ni prava za vas. Morda je nekoliko nestrpna, morda pozabljiva, lahko pa so težave precej bolj resne, kot se zdi na prvi pogled. Morda boste kmalu ugotovili, da vas zveza uničuje, to pa zato, ker ste spregledali vse pomembne znake, na podlagi katerih bi lahko že na začetku prekinili zvezo.
Slowatch in HUBLOT sta najavila sponzorstvo prestižne prireditve Nogometna Gala SPINS XI 2016
08. 12. 2015 13.51Od urarskih mojstrovin in revolucionarnih materialov, do sodelovanj na svetovnem nivoju kot so FIFA World Cup ™, UEFA EURO2016 ™ ali Ferrari je HUBLOT z "Art of Fusion" filozofijo, prenesel tradicijo v prihodnost.
Niti poljubljati se noče z njo!
04. 12. 2015 08.16Zdravo Brane! Nate se obračam, ker s fantom temu ne pridem na čisto in ne vem kaj storiti. Stara sva 26 let in sva skupaj slabi dve leti. Od začetka mi je zaupal, da bi rad bil z mano, ker me ima rad, tega nisem verjela vendar sem mu zaupala in se zaljubila vanj. Vem, da me ima še vedno rad, to mi pove in tudi če se kregava vidim, da ima še vedno željo biti z mano, čeprav sva že nekajkrat skoraj šla vsak svojo pot, ker si ne prideva na čisto. Včasih imam občutek, da je kot en trmast bik, ki se ga ne da prepričati v nekaj v kar on sam po sebi ni prepričan. Če misli, da ima prav se ne želi več pogovarjati o tem, hoče da utihnem, jaz pa ne želim stvari držati v sebi, ker me to žre in žre. Vendar pri vztrajanju, da se pogovoriva včasih naredim slabo, ker po malem znori in hoče, da mu dam mir, se obrne in gre ven... Nisem oseba, ki bi ji bilo vseeno, nočem takih situacij, preveč me bolijo. Ne vem sploh kaj pri tem sprašujem tebe, mogoče za kakšno mnenje, čeprav ne vem kaj lahko poveš o tem. Je pa še nekaj drugega. Težava je pri poljubljanju, držanju za roke, mislim da je zelo sramežljiv, kot da ga skrbi da ga kdo ne vidi kako se drži s punco za roke in jo v javnosti objame, a vem da ga ni sram mene, to zagotovo ne, ne vem pa v čem je problem. Včasih se vprašam, ali je to čisto normalno, da se fant že po dobre pol leta veze ne poljublja (tako je že kakšno leto med nama), na začetku sva se, poljublja se dobro in tudi jaz, bil je zagret, danes pa niti malo, k poljubljanju ga bi morala prisiliti a še to ne bi hotel, nekaj se heca kot da je to ''fuj'', meni pa ni smešno, zato mu včasih resno rečem zakaj noče, vidi da mi to veliko pomeni, ker se s fantom čutim bolj povezana, če se poljubljava, a on noče, ni mu mar za to. Raje se skrega kot da bi se poljubljala kdaj pa kdaj, pa ne mislim vedno, ampak kadar pride do tega, čeprav je to težko reči saj pri nama nikoli ne pride do tega, ne ko pride domov, ne ko seksava, nikoli... Mogoče mi lahko svetuješ kako naj mu spet razložim, ali se ga lotim... tudi ko ga sama hočem začeti poljubljati se odmika in se heca pri tem, govori kot v hecu ''ne ne ne''... To me potre, dobim tesnobo in sem hkrati malo živčna saj ga imam rada in si ne predstavljam obenem imeti tako vezo, poleg tistih čudnih prepirov. Prosim pomagaj Brane! Hvala vnaprej :) Sončica
20-letna bralka spregovorila o zlorabah
27. 11. 2015 08.16Skratka, Brane, rada berem tvoje odgovore, veliko se naučim in upam, da mi boš znal pomagati. Stara sem 20 let in trenutno živim pri fantu. Kmalu bova imela 1 leto najinega razmerja. Rada ga imam in on ima tudi mene. Včasih mi pokaže, včasih ne. Problem je v tem, da se na trenutke zelo grdo obnaša do mene in svojih domačih. Je edinec in je odraščal brez očeta, je razvajen in njegova mami mu vse tiši po domače v rit in ga pedena kot 4 leta starega otroka. Moj fant me zmerja z žaljivkami, tudi med družbo se dere, enkrat me je celo udaril, vendar mu je bilo potem zelo hudo in se je res lepo opravičil. Čez nekaj dni me ni ravno udaril, ampak odrinil, ker nekaj nisem znala v njegovi delavnici. Zelo hitro se razjezi in ne vem, kako ga naj obvladujem, nikoli nisem prej jokala, če me je bivši kdaj razjezil ali rekel kaj takšnega. Zdaj pa samo jokam, če pride do te situacije, a se dela norca in reče, da ima punco za jokico ... Ampak po vsem tem, ko se to zgodi, kar se, se mi vedno opravičuje. Ko sva na samem, mu skušam povedati, kaj dela narobe, me ignorira, si poje, skratka, obnaša se zelo nezrelo. Star je 24 let. Skupaj nisva skoraj nič, jaz sem v svoji službi, on pa po cele dneve dela, zvečer se včasih vidiva, včasih pa tudi ne, ker ima ostale obveznosti. Drugače je zelo pozoren in nežen, zvečer me vedno poljubi, mi pove, da me ima rad ... Naj povem, da sem bila noseča z njim in se nosečnost ni obdržala, v tistem času je bil z mano kot sonce, res mi je stal ob strani. Rada ga imam bolj kot svoje življenje, pomeni mi vse, kako naj se odzovem v tisti situaciji, ko se začne dreti name? Včasih sem tiho, včasih se zjočem, včasih pa se zderem nazaj. Ko se dere na svoje domače, mu povem, naj neha, vendar je še bolj oster z besedami. V očeh njegove mame vidim, da jo to boli. Kako mu naj dopovem, da mi to ni všeč, naj se odmaknem stran in grem? Rada bi vse dobro v tem razmerju. Še ena težava, ki mu jo trobim kar nekaj časa: živijo v veliki hiši, v kateri je podstrešno stanovanje prazno. Povedala sem mu, da bi mi bilo všeč, da bi lahko šla sama gor. Ideja mu je bila dobra in se je strinjal. Saj si želim, samo imam občutek, da mi njegova mamica in stara mama stalno dihata za vrat, čeprav se z njimi dobro razumem. Vsak dan me doma čaka kosilo, ko pridem iz službe. Zadnijč, ko sem mu omenila, če bova počasi povedala, da bi šla nadstropje višje, je začel - kam se ti mudi, saj mogoče se res, ampak je najbolj problem, da ko se gre za moje želje, jih malokdaj upošteva. Ko pridem domov k staršem, se mami samo zjočem, da mi je hudo. Prosim, pomagaj. Želim fanta, ki bo spoštoval svojo punco, kako ga naj to naučim? Hvala, upam, da mi boš znal pomagati. V
Slovenka priznala: Vsakič, ko se napije, skoči med rjuhe z drugim
13. 11. 2015 09.28Pozdravljen, Brane! pišem vam, ker imam kar velik problem. Imam res najboljšega fanta na svetu, v zvezi sva tri leta, ljubiva se, vse počneva skupaj, enostavno si življenja brez njega ne morem predstavljati. Težavo imam s tem, da vedno, ko si privoščim preveč velik odmerek alkohola, ga prevaram. To se je zgodilo že kar nekajkrat, sovražim se, ker to počnem, še sedaj ne najdem pravega razloga, zakaj sem sploh to storila, mogoče je krivo tudi to, da sem zelo depresivna in v življenju vedno iščem ljubezen ... čeprav vem, da do drugih moških nič ne čutim. Od kar se je to nazadnje zgodilo, ne hodim več ven, ne pijem in vse je popolnoma v redu. Bojim se, da bo izvedel, kaj naj storim? Nočem ga izgubiti, res mi je žal, tako zelo to obžalujem, ko se na to spomnim, koliko groznih stvari sem storila, padem v jok. Prosim, pomagajte mi, preveč ga ljubim, nočem ostati brez njega. Hvala, lep pozdrav.
Obupana je: Ko bi ga le znal uporabljati!
16. 10. 2015 12.29Pozdravljeni. Imam partnerja, s katerim sva v vezi dobro leto in pol. Začela sva že graditi stanovanje. Razumeva se fenomenalno, v postelji pa malo manj fenomenalno. Imam kar nekaj izkušenj, kar se tiče posteljnih aktivnosti, vem, kaj mi paše, kako in kaj narediti, preiskusiti pri moških ... Tukaj pa nastane težava, kajti moj dragi je popolnoma 'nem' v postelji. Seksal bi 1x mesečno, je dovolj, 5 minut je dovolj, predigre ne rabiva. Monotono in brezveze. Preizkusila sem že vse. Na primer: nisem mu pustila seksati, sem nama ustvarila predigro, pa je bil čisto nezainteresiran. Najprej sem mu rekla, če se lahko poigra malo z mojimi joškicami, se je komaj, vmes mi je pa rekel, kaj me pa gledaš. Med seksom ne smem govoriti opolzkih stvari, moram biti tiho ... Še in še in še več je tega. Sam s seboj vem, da ima težave, ker pravi da ima majhnega, jaz pa pravim, če bi ga znal uporabljati, ne bi bilo nobenih konfliktov in pregovarjanj. Sem 30-letno dekle, ki neizmerno rado seksa in se ljubi, vendar sem trenutno kot 70-letnik. Imam že težave, ker sem nenehno nepotešena, gledam za drugimi, sanjarim o drugih in nenehno se samozadovoljujem. Prosim za pomoč, če sploh obstaja!
Mariborčanka sanja samo o njem ...
15. 10. 2015 08.24Pozdravljen, Brane, tukaj je moja življenska zgodba ... Po zaključeni maturi sem se odpravila na počitniško delo v Švico. Imela sem 20 let. Zaposlila sem se pri družini, imeli so restavracijo. Skrbela sem za njuni hčerkici. Veš, kako je z otroki. Ves dan je bilo dela več kot dovolj in zvečer sem padla v posteljo kot ubita. Tam zaposlena dekleta so me večkrat vabila ven. Prigovarjale so mi, da v hotelu nasproti naše restavracije dela "en Jugoslovan ". Da, bilo je to še v času naše skupne države. Nisem želela stikov z Jugoslovani, saj je bil moj namen, da se naučim nemščine. Po neskončnem prigovarjanju sem vendarle popustila in odšla. Sedle smo in si naročile pijačo. In jo dočakale. Prinesel jo je ON. Nikoli nisem zrla v bolj modre oči. Rekel mi je zdravo in odšel. Po odhodu nisem kaj prida razmišljala o njem. Dokler ni nekega dne prišel na kavo k nam. In beseda je stekla. Bil je iz Sarajeva. Star 28 let. Diplomirani pravnik. Časa sva imela oba zelo malo, pa vendar sva se ujela in všeč sem mu bila. Sama takrat do njega nisem čutila še ničesar. Postala sva intimna. Bilo je lepo. A se je končalo, ker sem se sama morala vrniti v domovino in pričela s študijem. Ob povratku v Sarajevo se je ustavil pri meni v Mariboru. Bila sem ga vesela. In pričelo se je dolgo dopisovanje, z njegovimi vročimi izlivi ljubezni. Na svoj način sem ga imela rada, a sem bila za resno zvezo še nezrela. Zato sem prenehala pisati, njegova pisma so nekaj časa še prihajala, nato so prenehala . Po diplomi sem se zagledala v fanta, dobila dve čudoviti deklici, a se je zveza zaradi njegovega spogledovanja z alkoholom zaključila. Med tem časom je v bivši YU divjala vojna in vedno bolj me je spomin nosil k njemu. Je še živ ? Kaj dela.? Je poročen? Klicala sem v njegovo mesto, a nisem mogla izvedeti ničesar. Po končani vojni sem le nekako prišla do informacije, da je poročen in direktor bolnišnice v manjšem kraju. S tresočo roko sem ga poklicala ... in...bil je neskončno presenečen in vesel, da sem ga našla. Dogovorila sva se, da se srečava. Kolena so se mi tresla, da sem komaj stala.....Ko je prišel, sicer postaran, a še vedno zelo čeden. In sva doživela dan in noč nepozabnih strasti. Vendar je dejstvo, da je poročen, vzel zelo resno. Tam se ljudje poročajo za vse življenje. S svojim objemom, strastjo je ...se mi je zdelo pokazal, da me ima na nek način še vedno rad. Tudi jaz sem verjetno gojila podobna čustva, a sem bila premlada, da bi jih znala obdržati. Rabim pa, Brane, tvoj nasvet. Ponovno sem v zvezi s krasnim človekom, ki me ima iskreno rad. In marsikdo mi očita, kaj bi še sploh rada. Rada ga imam, ampak kot brata. Moje srce je že vsa leta pri njem, tam doli. Ko se vidiva, je včasih zelo prijazen, včasih pa naporen kot vrag. In to me boli. Kot bipolarna osebnost. Zavedam se ,da sem se vzela od nikoder po toliko letih nejavljanja in "predrmala " njegov ustaljeni ritem. Kaj mi je storiti? Trudim se pretrgati stike, ga ne kličem več mesecev in ko že mislim, da sem ga prebolela, me pokliče. In sem ga vesela. Pogrešam ga, a takšno življenje je bolj trpljenje. Vesela bom nasveta pametnega človeka. Prijazen pozdrav, Scarlett
'Spremenil se je v pošast, pošast, ki sem jo ljubila!'
30. 09. 2015 07.52Živjo Brane, v Sloveniji sem živela zelo revno in nesrečno življenje, od nekdaj sem si želela in si zamišljala uspešnost, veselje in ljubezen v tujini. Skratka, želela sem daleč stran začeti znova. Pred dvema letoma sem spoznala fanta prek spleta, oba sva bila nora en za drugim, pogovarjala sva se ure in ure ... Tako močno povezavo sva čutila, da sva se po dveh tednih odločila videti. Pustila sem vse za seboj (družino in dom) in odšla na letalo v pričakovanju nove ljubezni ... Pričakal me je s toplim poljubom in objemom. Vse je bilo tako pravljično, zaljubila sva se na prvi pogled. Pustil je službo, le da bi bil z menoj. Bila sva nora, počela sva vse skupaj, delila vse, jokala in se smejala ... Počutila sem se ljubljeno in srečno. Čas je mineval in spoznala sva, da najina ljubezen raste, zato sem ostala ob njem. Po nekem času je neuspešno iskal službo, živela sva v majhni sobici, praznih žepov. Nič več nisva mogla početi, nikamor nisva mogla iti ... Začel je biti agresiven, sebičen, gledal me je z drugačnimi očmi, moški v katerega sem se zaljubila, je v zelo kratkem času izginil ... To ni bilo vse, najina intima je izginila, zapiral se je v sobo in pogovarjal z ženskami prek spleta o zelo intimnih stvareh, ko sem to zvedela sem želela oditi in mu to tudi povedala. Začel je jokati in me prosil, naj ostanem, povedal mi je, da me potrebuje in da rabi čas, da zaceli rane. Nisem vedela, da se je le dva meseca preden sem prišla, ločil, izgubil hišo in nerojenega otroka. Prosil me je le za čas in podporo, zbrisal je vsa sporočila in uničil telefon. Poskušal je biti znova fant, ki sem ga spoznala, vendar neuspešno. Postal je pošast, pošast, ki sem jo se vedno ljubila in nisem mogla zapustiti. Bila sem nesrečna in brez vsega, vseeno sem mu želela pomagati, zapadel je v depresijo, celo jesti ni hotel. Po nekaj mesecih sem ugotovila, da je znova na skrivaj ure in ure z ženskami na spletu, znova sem bila prizadeta. Znova sem mu grozila, da bom odšla, tokrat je agresivno postopil, me udaril in začel kričati in jokati, da me ljubi in da mi želi dati vse, ampak ne more, in da sem prišla v njegovo življenje prezgodaj, saj še ni pripravljen na zvezo in se počuti zvezanega ob meni. Želel je biti samski in svojo agresijo in nesrečno preteklost odvreči, preden skoči v zvezo, obenem se je zaljubil in se ni mogel upreti. Čeprav boleče, sem ga nekako razumela, dala sem mu svobodo in bila sva odkrita, kaj bo s kom počel. S tem se nisem strinjala, vendar vem, da drugega nič ni mogel početi, saj sva bila finančno v zelo slabem stanju, on pa tudi psihično nestabilen, zato sva vedno bila zaprta v sobi. Bil je vesel, ko je flirtal na spletu, ker se je tako odklopil od sedanjega stanja in preteklosti. Priznal je, da se ne prepozna in da mu je žal, ko me vidi nesrečno, saj bi dal vse, da me osreči, za to pa ni sposoben. Po nekaj mesecih, še vedno nesrečen, je dobil službo, še vedno je prepričano stal za tem, da mora nekaj narediti, da svojo preteklost zakoplje. Odšel je k ženski, ki je bila zelo neprivlačnega videza, saj mi je hotel pokazati, da to nima veze z menoj, bil je odkrit in mi povedal, kaj želi početi in če želim, mi bo to dokazal z videom ... Poskušala sem nesebično razumeti, da on to potrebuje ... Ko je odšel, se mi je srce zlomilo, bila sem jezna in užaljena ... Danes je tak, kot je obljubil, da bo, vso negativo je izgubil, ponovno je moški, v katerega sem se zaljubila, daje mi vse in je vesel, kar si želim ... Jaz pa mu še vedno, v strahu, da bo ponovno izginil in me ponovno zlomil, zmedena in jezna ponavljam preteklost, želim se prepustiti in zaupati njegovi stabilnosti, želim biti srecna. Ljubim ga, ampak v najino zvezo prinašam samo negativo, kaj naj naredimmmm??? Hvala
24-letni Slovenec priklenjen na voziček, in to je njegova velika težava
11. 09. 2015 09.47Brane, pozdravljen! Imam velik problem. Star sem 24 let in še vedno sem samski. Drugače sem na vozičku. Mislim, da kar dobro zgledam, saj se ukvarjam s športom, vendar mi manjka samozavesti … torej, kako naj pristopim do punce na ulici ali kjerkoli, jo ogovorim, saj do zdaj sem vsako samo pozdravil, naprej pa nisem vedel, kako naj oz. kaj naj rečem :( Upam, da mi boš dal kak dober nasvet, ker bi rad spoznal kako dekle. Levček_24
10 dejstev o pasjem položaju, ki jih morda ne poznate
10. 09. 2015 13.38Pravijo, da moški, ki imajo radi seks od zadaj, želijo ostati nekoliko skrivnostni. Vse imajo pod kontrolo, med odnosom pa jih ženske ne morejo gledati v oči. Gre za moške, ki so težje dostopni v čustvenem smislu, zato ženske z njimi po navadi tudi težje ustvarijo dolgotrajnejšo zvezo. So dobri ljubimci, vendar pri njih ne gre pričakovati kakšne tolažbe ali podpore. Pred vami je nekaj dejstev o seksu 'od zadaj'.
+18: V šovu že 'padel' prvi seks ... in nato še drugi!
08. 09. 2015 08.06Splitčanka Steffani Banić in Sarajevčan Ervin Mujaković sta poskrbela za zabavo gledalcev šova Big Brother. Po večerni zabavi sta se zapodila med rjuhe in poskrbela za prvi seksualno obarvani večer.
Ko 'plejboj' odkrije, da penis ni edini organ, ki ga ima
14. 08. 2015 07.51Brane. Mogoče imaš zame kak nasvet. Sploh nisem prepričan, ali imam problem in kaj naj si sploh mislim. Pred 5 leti sem preko poslovnih vezi spoznal punco, ki mi je obrnila svet na glavo. Ker je bila v zvezi, sem jo pustil pri miru, potem pa opazil, da me tudi ona gleda na podoben način in sva se 'poštekala'. Obema je postalo jasno, da je nekaj med nama, vedno je bilo napeto, metuljčki in vse te bedarije, v katere nikoli prej nisem verjel. In pri taki privlačnosti, prvi zame, je seveda vsakemu kretenu jasno, da enkrat poči. In je. In kar naenkrat sem bil kretensko zaljubljen, hopsal po svetu in živel samo še za to, da jo vidim in da delam z njo karkoli – lahko bi si zaželela, da sadiva rožice in bi to tudi počel. Butasto, a ne? Pred tem sem dobil vsako punco, vsaka je padla na moje fore. Če sem bil pri volji, sem jih lahko v enem tednu podrl tudi pet, po resni zvezi pa nisem imel potrebe. Ona? No, samo njo bi lahko podiral do konca življenja, imel z njo vse tisto, kar se mi je zdelo najbolj neumno in klišejsko, vse bi naredil zanjo. Tako pametne, razgledane, ok in povrhu vsega še lepe in seksi punce še nisem srečal, pa sem jih veliko videl, spoznal in kdaj tudi dol dal. Ta ženska je bila narejena zame. Problem je bil seveda njen fant. Videl sem jo, da se je vame zaljubila bolj kot je bila kdajkoli vanj, toliko že znam oceniti ljudi. Pa me je hitro prebrala (včasih je res hudič, če je ženska pametna), kakšen sem ali sem bil glede punc, se ustrašila in padla v dilemo, v kateri se sam ne bi želel nikoli znajti. Ni mogla stran od njega, od mene pa tudi ne, zatrapan, kot sem bil, pa sem seveda bil vedno na razpolago in si zaradi tega šel obupno na živce. Dvakrat se je odločila zanj, po tem je prišla k meni. Če je ne bi poznal, bi rekel, da me je vlekla za nos, pa to zelo dvomim, enostavno sva narejena en za drugega. Ali pa sem samo en velik bedak, ker verjamem v to. Fantu je takrat povedala zame, ne vem, kaj se je dogajalo, vendar tudi jaz je ne bi spustil nikoli iz rok, tako da - nerad priznam - tipa razumem. Predvidevam, da je delal vse, samo da bi ostala z njim. Pa je potem enkrat kot strela z jasnega prekinila z mano, očitno sem jaz za razliko od njega naredil premalo, kako naj si to drugače razlagam? Bil sem čisto na tleh. Nobena me ni zanimala niti jih nisem gledal, blodil sem okoli s frendi, shujšal in bil zoprn in siten. Zaradi njenih žalostnih pogledov vsakokrat, ko sva se srečala, me je samo še bolj ubijalo, saj sem vedel, da me ljubi. Jasno je, da se je morala odločiti in se je. Ne vem, ali je bila srečna, nisem prepričan. Ne vem niti, kako sem preživel zaporedje dogodkov, ki so sledili in bombo za bombo, ki so padale name po tem – njuna zaroka, poroka, dobila sta sina. Nisem je videl, izvedel pa sem vedno vse. Bilo je, kot da bi hodil po minskem polju. Ko je nisem videl že leto in pol, sem se za silo pobral, začel 'pecati' bejbe, bil sem stari jaz, vseeno pa mi je nekaj manjkalo. Nato sem pred pol leta spoznal super punco. Ni ona, je pa velik približek temu. Rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim. Težava je ta, da sem to fatalno bivšo spet srečal. In jo iz meni neznanega razloga srečujem vsaj enkrat na teden na najbolj butastih lokacijah. Vse je ostalo enako, njena pojava, smeh, dodatno pa me je pritegnila njena odraslost, nova energija. Prisežem, da me gleda žalostno in kot da obžaluje nekaj, kot da bi mi rada nekaj povedala in rad bi vedel, kaj se dogaja v njeni glavi. Punco imam rad, vse je ok, občutek pa imam, kot da se bo nekaj sesulo. Kadar bivšo srečam, se pozdraviva, v zraku je neka čudna napetost, neizrečene besede, nato greva en mimo drugega, se mi pa zdi, da bi se lahko na mestu srečanja nekaj vžgalo. Še vedno čutim isto, ona je prava, vendar mogoče bolj nedosegljiva kot takrat. Slabo vest imam do punce, saj bi rad imel en temeljit pogovor z bivšo. Kar naenkrat se mi tudi ne zdijo več butaste romantične zgodbe o tem, kako sta se po dolgem času dva usojena srečala in na koncu pristala skupaj, ker tako mora biti. Zdi se mi, da kar nekaj čakam pa ne vem, kaj. Sploh ne vem, med čim sem razklan, itak imam občutek, da je nikoli nisem zares imel. Frendi so mi rekli, da sem nor, ker si del mene še vedno želi biti z nekom, ki bi s sabo v vsakem primeru pripeljala še en »paket«, ob sebi pa imam najboljšo punco na svetu. Sem zmešan, ker me »paket« pri vsem tem še najmanj skrbi? Je možno, da sva se takrat spoznala ob nepravem času in je prepozno za naju? Mogoče je tako zato, ker nikoli nisva imela prave priložnosti. Bi mi pomagalo, če bi se enkrat res dobil z njo in se pogovoril? Enostavno ne vem, kako naj jo izbrišem iz glave, ne vem niti, ali si to želim. Ne vem, kaj se dogaja z njo, ali je še vedno z njim, kje zdaj živi, kaj dela in če je srečna. Nekaj me bega, pa ne vem, kaj. Besen sem, ker imam v glavi samo njo, odkar jo poznam. Ko gre za njo, moja pamet odpove.
Bralec prosi za pomoč: Dekle 'zlorablja' njegov anus
17. 07. 2015 07.39Oj. Imam eno težavo in bi te prosil za nasvet. S punco sva skupaj že dobre 3 leta in imava lepo urejeno razmerje, zaljubljena še vedno kot na začetku, drug drugega dopolnjujeva na raznih področjih, si zaupava, redno seksva. Skratka, klapa vse tako kot mora. Pa vendar me je zdaj nekaj zmotilo: oba imava rada fetišistične zadeve (dominanca, bičanje, priklenjanje ...) in velikokrat probava kakšno novo zadevico. Kakšne 2 meseca nazaj pa sva gledala porniče in si je zaželela preizkusiti analni seks na meni. Seveda sem se strinjal, kaj pa veš, mogoče bi mi pa pasalo. Že naslednji dan je šla v erotic shop in si nabavila strap-on dildota in isti večer sva zadevo tudi sprobala na meni. Težava pa je v tem, da jaz tega nikakor nisem mogel sprejeti, ker mi enostavno ni bilo všeč, ko pa sem videl njo, kako uživa v tem in kako jo to "rajca", sem se nekako prisilil in tudi jaz "užival". To se je nadaljevalo kakšne 14 dni, nato pa sem začel 'glumiti' in iskati izgovore (driska, bolečine v anusu, napetost, itd.), ona pa je vedno slabe volje, ker bi pač rada to ves čas počela, jaz pa enostavno ne morem, ker tega ne prenesem. Rabim nasvet, ali ji naj povem, da ne zmorem? Strah me je njenega odziva, saj vem, da v tem analnem seksu, ki ga izvaja na meni, uživa še bolj kot v kakršen koli drugem seksu. Pomagaaaaj!
Ukrepajte, preden se vas začnejo izogibati!
14. 07. 2015 07.51Čeprav smo ga težko pričakovali, ima poletje tudi temnejšo plat. Zaradi visokih temperatur se veliko bolj znojimo, posledično pa nam je zaradi premočenih oblačil in včasih tudi neprijetnega vonja nelagodno. A znojenje je popolnoma naraven proces in nujno potreben za uravnavanje telesne temperature, zato ga nikar ne preprečujte, lahko pa ga omilite oziroma omilite predvsem posledice.
Slovenka, ki preveč seksa!
17. 06. 2015 08.29Pozdravljen, Brane! Jaz imam pa eno težavo , upam da mi boš znal svetovati. Skoraj dve leti je, odkar sem rodila. In tu je težava. S partnerjem veliko seksava, res veliko.Težava je v tem, da me od poroda dalje spolni odnosi zelo bolijo, včasih tako zelo, da s partnerjem seks prekineva. In se slabo počutim, ker se bojim. da je partner potem potrt. :( Boli me tudi, če mi prst potisne v vagino. Včasih bolečine niso ravno močne, ampak še vedno so prisotne, a vseeno vztrajam, da le zadovoljim dragega. Imam ga rada, ljubim ga, ne predstavljam si biti brez njega. Zanima me, kaj lahko naredim, da te bolečine omilim? Včasih so res neznosne. Vedno sem sproščena, a niti to ne premaga bolečin. Veselim se tvojih nasvetov oz. pomoči in naj hkrati še povem, da zelo rada berem tvoj forum. Čauu, Oktoberka******
Meta spregovorila: 'Pred dvema letoma me je varal s črnko'
11. 06. 2015 07.53Pozdravljen Brane! Obračam se nate z enim vprašanjem. Pred enim mesecem sem izvedela, da me ne 2 leti nazaj prevaral partner, ko je bil na terenu v tujini. Naj bi bilo samo 1x in še to iz radovednosti, kako je s črnko. Mene to nič ne potolaži in me prekleto boli. Počutim se ponižano izdano...... Nikakor ne vem, kako naj mu odpustim. Da me ima rad oz. kot on trdi me ljubi, ne dvomim, kajti 6 let, od kar sva skupaj, je do mene enako pozoren in mi kaže pozornost, ampak mene vseeno boli. Kako mu naj odpustim in kaj naj naredim, da me neha bolet, ker bi rada ostala z njim, ker pričakujem njegovega otroka? Hvala lp! Meta123
Mlada seksi sodelavka ali žena: je to sploh dilema?
04. 06. 2015 08.19Zdravo. Star sem 36, poročen sem 8 let, zakon je vedno štimal. Pred pol leta pa sem na delu spoznal novo prostovoljko, ki me je takoj prevzela. Mlajša je od mene okoli 10 let, ampak ta punca je res nekaj posebnega. Je božanskega videza, lasje, oči, telo ... Karakterno pa takšne ženske še nisem spoznal. Pred ženo sem jih imel kar nekaj. Razmišlja odraslo, bolj kot vsi v moji okolici. Tega vsega se zaveda, je zelo samozavestna. Je tudi pametna in res nadarjena. Z njo sicer nimam ničesar. Ona tega, kot kaže, tudi ne bi hotela, čeprav nima fanta, je vedno nedostopna in zadržana do vseh, ne samo mene. Jaz pa imam občutek, da sem se noro zaljubil, nonstop mislim na njo, žena mi ze očita, da sploh nisva intimna. Včasih buljim v njeno rito in ima me, da bi jo vzel od zadaj. Tega še nisem doživljal, ob njej se počutim umirjenega, poslušal bi lahko njene ideje nonstop. Problem je, da ne morem spati, jesti, na delu pa ne morem razmišljati trezno. Čez slab mesec ona tudi odhaja in je več ne bo nazaj. Naj povem ženi, naj povem njej??? Počutim se noro, da tu pišem, ampak res ne vem, kaj naj naredim. Tega kolegom ne morem govoriti, ker bi lahko prišle kake govorice. Kaj naj? Hvala. D
Ni hotela pravega, zdaj bo 'trpela' lesenega
18. 05. 2015 10.38Ker mu soproga ni dovolila, da bi svoj ljubi motor postavil v dnevno sobo, se je nek nemški tesar odločil za alternativo. Kar 12 let je potreboval, a na koncu le izdelal leseno repliko jeklenega konjička, ki mu je tako pri srcu.
To počne samo tisti, ki NE ljubi!
29. 05. 2015 14.09Hojla Brane! Ne vem, ali imam samo jaz ta problem, vem pa, da ga v tej rubriki še nisem zasledila. S fantom sva v zvezi že šest let. Skupaj živiva že več kot dve leti. V stanovanju, ki sva ga kupila skupaj! Jaz imam 32 let, on 34. V glavnem vse štima, čeprav bi jaz verjetno rada malo več seksala kot on, ampak to ni nek velik problem, saj se seksa ne brani, če ga jaz spomnim nanj (na primer tako, da zvečer, ko on gleda kakšen glup akcijski film, gola zakorakam v dnevno sobo in ga vprašam, ali ne bi raje seksal). Mičkeno je lene sorte, kar sklepam tudi po tem, da ga moram za zamenjavo žarnice ali kaj podobnega, kar naj bi počeli moški, prositi najmanj trikrat, medtem ko jaz kuham, perem, likam in tako naprej (nočem zveneti kot tečnoba, je pa res). A recimo, da imam vse to nekak pod kontrolo. Daleč zunaj moje kontrole je nekaj drugega. To je prihodnost. Vse bolj se sprašujem, ali so bova kdaj poročila (jaz bi se rada) in imela otroke in družino. Kadar ga sprašujem o tem, me malo čudno pogleda, reče pa ali ne vem, ali pa, da ne razmišlja o prihodnosti. Najbolj me razpiz… oprosti, ampak res, ko mi reče, da se o tem ne misli pogovarjati. Mislim, da bi pri 34 letih in po šestih letih v zvezi z menoj, lahko vsaj začel razmišljati o prihodnosti, in vsaj družini, če že ne o poroki, če ima že problem “s papirji, ki nič ne pomenijo” (tko pravi menda zato, ker sta se njegova starša ločila, ko je imel petnajst ali šestnajst let, ne ve pa natančno zakaj sta se ločila). Pred nekaj meseci sem ga celo zapustila za teden dni, pa sem se vrnila, čeprav me vmes ni niti enkrat kontaktiral. Po vrnitvi se je vedel, kot da se ni nič zgodilo. A misliš, da zapravljam čas z njim? Kaj naj storim? Hvala za odgovor. TT
Skok med rjuhe za višjo plačo!
07. 05. 2015 08.27Britanska študija je predstavila precej nenavaden pogled na spolnost. Raziskovalci z univerze Anglia Ruskin v Cambridgu so pod drobnogled vzeli 7.500 grških zaposlenih posamezikov in ugotovili, da tisti, ki seksajo 3–4-krat tedensko, zaslužijo okoli 4,5 odstotka več od tistih, ki spolno niso aktivni.
Gola ga zapeljuje, on pa ...
23. 04. 2015 14.50Ojla! S fantom sva skoraj 10 let skupaj. 17 let je razlike med nama. Niti enkrat nisem pomislila, da bi šla narazen. Problem je, da od kar živiva skupaj, to je skoraj 5 let, skoraj nič ne seksava. Prvi 2 leti skupnega življenja sem večinoma jaz dajala pobudo za spolnost. Kasneje mi je 'dopi*****', kot da je samo meni v interesu. Od tedaj sva seksala v 3 letih recimo 4x. Prve 4 leta, ko sva se videvala samo za vikend zaradi moje šole, sva vsak vikend seksala. On dela že od preden sva se spoznala pri privatniku. Skoraj 10 ur na dan ali več in še kak cel vikend. Domov iz službe pride cel izmozgan od šihta. Večkrat sem pred njim gola ali pomanjkljivo oblečeno, a ni od njega nobenega interesa. Za rit me prime in boža, a več ne. Pravi, da ga še privlačim, samo da zaradi utrujenosti se mu niti ne dvigne. Ko sva se nazadnje skregala, ko sem mu očitala glede spolnosti med nama, je rekel, da je prišel v taka leta, da se mu ne da več. Druge sigurno nima. Vem, kje dela. Dvigne se mu še. Imam ga rada - ljubim ga, razumem da je utrujen, ne kregava se pogosto. Saj kadar je prost da ne gre delat se mi posveti. Ne vem več, kaj naj naredim. Ko pride domov, se stušira, televizija, spanje. Najlepša hvala.
Grozna, ali pač ... iskrena?
21. 04. 2015 08.40Upam, da mi lahko svetuješ, ker se mi zdi, da moža ne ljubim več. Imam ga rada, vendar ga ne ljubim. Nisem več zaljubljena vanj. Želim si razloga za to, da bi ga zapustila, čeprav je dober človek in dober tip. Prav želim si, da bi imel afero in da bi imela razlog za to, da bi šla narazen in ga ne bi prizadela s svojimi razlogi. Grozna sem, kajne? Ampak si ne morem pomagati, ker se počutim čustveno povsem otopela. Skupaj sva dobrih devet let. Od tega pet let v zakonu. Otroka imata štiri in dve leti in življenje je precej naporno. Zame je bilo bolj naporno, dokler mu pred kakimi šestimi meseci nisem pošteno povedala, kar sem napisala tebi: da se mi zdi, da ga ne ljubim več in da sem čustveno prazna. Zelo se je spremenil, veliko pomaga pri vsem, spet je pozoren, zelo se trudi z menoj in otrokoma, vendar jaz še vedno ostajam čustveno prazna. Počutim se kot prazna vreča. Še vedno redno seksava, enkrat, dvakrat na teden, vendar se tudi med seksom počutim otopelo. Vseeno hlinim orgazem, da ustrežem njemu. Nisem depresivna, če boš pomislil na to in vse ostalo 'štima'. Imava dobri službi, lep in urejen dom, prijatelje. Moji najboljši prijateljici in sestra mi pravijo, da bo ta čustvena otopelost minila. Meni se zdi, da je vse slabše. Vse manj čutim do njega. Kar pobegnila bi. Nikogar ne želim prizadeti. Vem, grozna ženska sem, vendar sem vsaj iskrena. Kaj porečeš ti!? Aja, jaz bom vsak čas stara 30 let, on pa je eno leto starejši. Pomagaj!
ABC gorskega kolesarjenja!
25. 03. 2015 14.19Že veste, kako lahko najlepše preživite prosti čas v naravi, se hkrati utrudite, sprostite, naužijete svežega zraka in po žilah poženete adrenalin? Potrebujete le kolo, čelado, rokavice, očala, primerno obutev in oblačila ter navigacijsko napravo, s katero boste vedno našli prave in najboljše poti ter v njej prepoznali novega najboljšega prijatelja! Pred vami je nekaj nasvetov za začetnike!
Pismo bralke: Ko se afera sprevrže v nočno moro!
26. 03. 2015 08.17Živjo Brane. Mnenje, nasvet....pa bom poskusila biti kratka. Sem v vezi in sem se zapletla z moškim, ki je trenutno samski, a ločen. Bilo je vse lepo, v najinem prijateljevanju so se razvila določena čustva in veliko besed. Iz moje strani malce naivno, da sem se spustila tako daleč, da je prišlo tudi do intimnih trenutkov z nekom, ki ga sploh nisem poznala. Priznam, da sem ga očitno imela za nadomestek ali nek adrenalin, čeprav mu tega nisem nikoli pokazala oz. sem ga s časoma tudi vzljubila, pa mu tega nisem mogla povedati. Vse skupaj se je zapletlo preveč in celo tako daleč, da je posumil o tem tudi moj partner, zato sem se odločila z njim prekiniti, kljub temu, da je on vedel in čutil, da jaz ne bom šla od doma. Zdaj pa tega odmika od mene nikakor noče sprejeti. Očita mi, da sem vse skozi lagala, se pretvarjala, da ga nisem imela rada, nisem bila z njim odkrita in iskrena, on pa je vame verjel, upal, da bom nekoč njegova, me ljubil, bil direkten, odkrit in jasen s svojimi dejanji in besedami. Da se počuti izigranega in razočaranega, kako sem mu lahko naredila kaj takega, a vse skozi me je prepričeval, da moj zakon nima prihodnosti in naj zadevo doma končam. Blati in žali me z vsemi mogočimi besedami in tudi grozi, da bo vse povedal mojemu partnerju. Ko ga ignoriram, se spravlja name preko maila in piše nemogoča sporočila, tudi preko smsjev in klicev. Skratka, ne odneha in hoče ne vem kaj razčistiti, a povedala sva si že vse. To je zame že obsedenost, ki nima konca. Kaj praviš? Hvala, lep pozdrav!
Izpoved zapostavljene Slovenke
06. 03. 2015 13.37Živjo! Ne bi rada pisala, kako si super (ker si pač najboljši). Vedno sem tvoje odgovore prebirala v upanju, da tudi meni ne bi bilo potrebno pisat, vendar se je to le zgodilo. S fantom sem skupaj že 6 let. Imava se zelo zelo rada in razmišljala sva že o skupni vselitvi. Vendar vse se je spremenilo, ko je pred kratkim umrl njegov zelo dober prijatelj. Od takrat naprej se je popolnoma spremenil. Zaprl se je vase, noče se več pogovarjat, že pol leta nisva seksala, čeprav sva bila prej neločljiva. Večkrat ga ujamem v solzah in ko ga vprašam po razlogu, mi noče odgovorit. Enkrat sem mu predlagala psihologa, da bi se malo pogovoril, pa me je odvrnil, da nor pa že ni. Mislim, da bi mu koristilo, vendar ne vem, kako naj ga prepričam. Grozno mi je, ker sem že pomislila, da bi ga zapustila, saj mi tak ni všeč. Ljubim ga in vse bi naredila zanj, da bi le bil srečen! Kako naj mu pomagam? Hvala za odgovor! Punca žalosti
Žena prestopila vse meje?
05. 03. 2015 08.15Najprej te lepo pozdravljam. Ne bom dolgovezil. Včasih preberem tvoje odgovore in moram reči, da me resnično zanima tvoje mnenje v mojem primeru. S partnerko sva skupaj že 20 let. Še danes jo ljubim kot prvi dan, ko sva se spoznala. V cvetu mladosti sva začela dokaj slabo. Po nekaj mesecih veze, sva zaključila, ker si je našla drugega. Zelo na hitro. Na izletu. Ker mi zvestoba veliko pomeni (kot verjetno vsakemu), sem kljub bolečini in vsemu, kar sodi zraven, čez njo naredil križ. Za vedno. A, saj veš tisto o zarečenem kruhu ... Prijatelji, s katerimi smo se tisti čas družili, so vložili veliko truda, da bi naju združili, saj naj bi bilo njej res žal. Pa sem se ponovno zakuril in ji verjel, in ni mi žal, in od takrat sva skupaj 20 let. Ustvarila sva dom, imava prekrasne otroke, službe, prijatelje. Res idealno. Seveda, prevare nisem nikoli čisto pozabil. Seveda sem se pa že davno z njo pomiril. Zadnja leta se v prostem času, kar ga sploh je, družimo s parom iz soseske. Podobna frekvenca, isto stari otroci ... Ko smo skupaj, sem se do zdaj res počutil sproščeno. Pred časom pa sem slučajno pri čiščenju zabasanega računalnika našel zgodovino pisnih pogovorov med partnerko in tem "prijateljem". Slišala sta se skoraj vsak dan, največkrat v službi, včasih tudi popoldne, seveda, ko me ni bilo doma in zraven. V večini je res šlo za povsem klišejske vsebine. Kaj delaš, horoskop, morje, delo, izleti, občasno in proti koncu pa je bilo z obeh strani vedno več zelo nedvoumnih provokacij. Skratka, vse je šlo že čez meje zdravega odnosa. Doma sem partnerki, milo rečeno, povedal , da imam tega dovolj in da naj premisli, kako naju vidi naprej. Povedala je, da je šlo za popolnoma prijateljske debate in se ji v bistvu ni zdelo nič sporno. Šele ko sem malce primerjal, če bi se jaz pogovarjal s kako prijateljico v podobnem stilu je priznala, da ne bi bilo v redu. Ampak v bistvu mislim, da se ji še danes nič ne zdi sporno in da je to rekla zaradi miru pri hiši. Malo je bilo joka, opravičevanja, sedaj pa se o tem ne govori več. Ampak meni je konflikt še daleč od rešenega. "Prijatelju" nisem razlagal in težil. Enostavno se je odnos z njim ohladil. Če ga bo seveda zanimalo zakaj, mu bom povedal. Nekajkrat smo se še dobili, vendar ni več isto. Tipa prav težko gledam. Težava pa je, da je tudi moje zaupanje močno načeto. Vse je v redu in brez posebnosti, ko pa karkoli nanese na tega tipa in mojo partnerko, pa v meni zavre. Partnerki seveda ni vseeno za prijateljstvo in bi si še vedno želela skupnih stikov, a ob tem upošteva tudi mene, ker največkrat ob želji po obisku rečem, da jaz ne grem in potem ne greva. Prijateljici potem tvezi 1001 izgovor. Jaz sem pa tik pred tem, da me 'raz****' in vso zadevo obelodanim, pa naj bo, kar bo. Jaz sem načeloma prijateljstvo prekinil. To za mene seveda ni prijatelj. Partnerki je seveda malo nerodno, da bi prijateljstvo kar prekinila, in jo je strah, da bi zadeva prišla na beli dan in ... Meni gre pa na živce že, ko se pozdravita. Najraje bi vse skupaj odj****, pa naj se pogovarjajo in družijo. Seveda jo imam še vedno rad, ampak rad bi pa tudi mir v duši. Kaj misliš? Hvala, ker si si vzel čas.