ljubezni
Nos vas izdaja!
24. 12. 2015 10.17Urbana legenda o povezavi med velikostjo oziroma obliko nosu moškega in velikostjo ponosa se je že zdavnaj izkazala za neresnično. A vseeno naj bi oblika izdajala nekaj o moškem: nos namreč razkriva, kakšnega značaja je določen moški!
Niti poljubljati se noče z njo!
04. 12. 2015 08.16Zdravo Brane! Nate se obračam, ker s fantom temu ne pridem na čisto in ne vem kaj storiti. Stara sva 26 let in sva skupaj slabi dve leti. Od začetka mi je zaupal, da bi rad bil z mano, ker me ima rad, tega nisem verjela vendar sem mu zaupala in se zaljubila vanj. Vem, da me ima še vedno rad, to mi pove in tudi če se kregava vidim, da ima še vedno željo biti z mano, čeprav sva že nekajkrat skoraj šla vsak svojo pot, ker si ne prideva na čisto. Včasih imam občutek, da je kot en trmast bik, ki se ga ne da prepričati v nekaj v kar on sam po sebi ni prepričan. Če misli, da ima prav se ne želi več pogovarjati o tem, hoče da utihnem, jaz pa ne želim stvari držati v sebi, ker me to žre in žre. Vendar pri vztrajanju, da se pogovoriva včasih naredim slabo, ker po malem znori in hoče, da mu dam mir, se obrne in gre ven... Nisem oseba, ki bi ji bilo vseeno, nočem takih situacij, preveč me bolijo. Ne vem sploh kaj pri tem sprašujem tebe, mogoče za kakšno mnenje, čeprav ne vem kaj lahko poveš o tem. Je pa še nekaj drugega. Težava je pri poljubljanju, držanju za roke, mislim da je zelo sramežljiv, kot da ga skrbi da ga kdo ne vidi kako se drži s punco za roke in jo v javnosti objame, a vem da ga ni sram mene, to zagotovo ne, ne vem pa v čem je problem. Včasih se vprašam, ali je to čisto normalno, da se fant že po dobre pol leta veze ne poljublja (tako je že kakšno leto med nama), na začetku sva se, poljublja se dobro in tudi jaz, bil je zagret, danes pa niti malo, k poljubljanju ga bi morala prisiliti a še to ne bi hotel, nekaj se heca kot da je to ''fuj'', meni pa ni smešno, zato mu včasih resno rečem zakaj noče, vidi da mi to veliko pomeni, ker se s fantom čutim bolj povezana, če se poljubljava, a on noče, ni mu mar za to. Raje se skrega kot da bi se poljubljala kdaj pa kdaj, pa ne mislim vedno, ampak kadar pride do tega, čeprav je to težko reči saj pri nama nikoli ne pride do tega, ne ko pride domov, ne ko seksava, nikoli... Mogoče mi lahko svetuješ kako naj mu spet razložim, ali se ga lotim... tudi ko ga sama hočem začeti poljubljati se odmika in se heca pri tem, govori kot v hecu ''ne ne ne''... To me potre, dobim tesnobo in sem hkrati malo živčna saj ga imam rada in si ne predstavljam obenem imeti tako vezo, poleg tistih čudnih prepirov. Prosim pomagaj Brane! Hvala vnaprej :) Sončica
'Trije poljubi in še malo jezika za posladek'
13. 11. 2015 09.27Pozdravljen, Brane! Imam en velik problem. S punco sva skupaj 2 leti in 2 meseca, jaz sem star 23 ona pa 21. Vse je bilo lepo in prav, razen tega, da imam jaz kakšen ljubosumni izpad. Vedno mi je dejala, da me noče izgubiti, da ji pomenim vse na svetu in da si ne zna predstavljati življenja brez mene. Nakar pa šok - nekega dne mi reče, da potrebuje čas zase. To me je tako vrglo iz tira, da ne vem več, kaj naj naredim. Dal ji bom čas, ampak se bojim, da se bo potem ohladila in da je konec vsega, čeprav jo noro ljubim in sem pripravljen popraviti to moje ljubosumje. Potem sva se en dan dobila in sva preživela nekaj časa skupaj. Povedal sem ji, da mi je žal in da hočem to popraviti, dejala mi je vtis, da je tudi njej hudo. Ko sva se vozila z avtom, me je objela okoli roke in začela jokati. Vprašal sem jo zakaj, pa mi ni hotela povedati. Ustavila sva se še doma pri mojih starših in šla v mojo sobo. Tam je dobesedno skočila in me objela, nakar so sledili trije poljubi in za posladek še malo jezika. Ne razumem tega obnašanja ali me ima rada? Ali me testira? Ali? Prosim, Brane, pomagaj mi z nasvetom, ker jo resnično ljubim in rad bi popravil in jo dobil nazaj. LP
Zgodba o uspehu: Dejan Guzej
12. 11. 2015 13.49Čeprav je bodybuilding že močno razvit in dobiva nove razsežnosti, še vedno obstajajo ljudje, ki na mišičasta telesa gledajo z odporom, v njihovi glavi pa se poraja nemalo predsodkov zaradi že več desetletij vkoreninjenih zastarelih mitov.
Hrana, ki vas bo 'zrajcala'!
30. 10. 2015 10.44Hrani in začimbam, ki nas preprosto povedano 'zrajcajo', pravimo afrodiziaki. Poimenovani so po Afroditi, boginji ljubezni, ta živila pa spodbujajo naše seksualne čute in željo. Veste, katera živila sodijo mednje?
Bizarno: 'Med spolnostjo žene ne glejte v obraz!'
29. 10. 2015 13.45Gre za nasvet za spolnost, ki ga je na spletni strani BiblicalGenderRoles.com, za katero trdijo, da je krščanska, objavil Larry Solomon.
Ste slabe volje? Morda bi morali obiskati te kraje ...
23. 10. 2015 07.56Ljubezenske težave, jesenska melanholija, slaba volja – za vse našteto obstajajo prave destinacije. Kaj, če bi se denimo odločili počitnikovati na Osamljenem otoku ali na Otoku razočaranja?
Obupana je: Ko bi ga le znal uporabljati!
16. 10. 2015 12.29Pozdravljeni. Imam partnerja, s katerim sva v vezi dobro leto in pol. Začela sva že graditi stanovanje. Razumeva se fenomenalno, v postelji pa malo manj fenomenalno. Imam kar nekaj izkušenj, kar se tiče posteljnih aktivnosti, vem, kaj mi paše, kako in kaj narediti, preiskusiti pri moških ... Tukaj pa nastane težava, kajti moj dragi je popolnoma 'nem' v postelji. Seksal bi 1x mesečno, je dovolj, 5 minut je dovolj, predigre ne rabiva. Monotono in brezveze. Preizkusila sem že vse. Na primer: nisem mu pustila seksati, sem nama ustvarila predigro, pa je bil čisto nezainteresiran. Najprej sem mu rekla, če se lahko poigra malo z mojimi joškicami, se je komaj, vmes mi je pa rekel, kaj me pa gledaš. Med seksom ne smem govoriti opolzkih stvari, moram biti tiho ... Še in še in še več je tega. Sam s seboj vem, da ima težave, ker pravi da ima majhnega, jaz pa pravim, če bi ga znal uporabljati, ne bi bilo nobenih konfliktov in pregovarjanj. Sem 30-letno dekle, ki neizmerno rado seksa in se ljubi, vendar sem trenutno kot 70-letnik. Imam že težave, ker sem nenehno nepotešena, gledam za drugimi, sanjarim o drugih in nenehno se samozadovoljujem. Prosim za pomoč, če sploh obstaja!
Mariborčanka sanja samo o njem ...
15. 10. 2015 08.24Pozdravljen, Brane, tukaj je moja življenska zgodba ... Po zaključeni maturi sem se odpravila na počitniško delo v Švico. Imela sem 20 let. Zaposlila sem se pri družini, imeli so restavracijo. Skrbela sem za njuni hčerkici. Veš, kako je z otroki. Ves dan je bilo dela več kot dovolj in zvečer sem padla v posteljo kot ubita. Tam zaposlena dekleta so me večkrat vabila ven. Prigovarjale so mi, da v hotelu nasproti naše restavracije dela "en Jugoslovan ". Da, bilo je to še v času naše skupne države. Nisem želela stikov z Jugoslovani, saj je bil moj namen, da se naučim nemščine. Po neskončnem prigovarjanju sem vendarle popustila in odšla. Sedle smo in si naročile pijačo. In jo dočakale. Prinesel jo je ON. Nikoli nisem zrla v bolj modre oči. Rekel mi je zdravo in odšel. Po odhodu nisem kaj prida razmišljala o njem. Dokler ni nekega dne prišel na kavo k nam. In beseda je stekla. Bil je iz Sarajeva. Star 28 let. Diplomirani pravnik. Časa sva imela oba zelo malo, pa vendar sva se ujela in všeč sem mu bila. Sama takrat do njega nisem čutila še ničesar. Postala sva intimna. Bilo je lepo. A se je končalo, ker sem se sama morala vrniti v domovino in pričela s študijem. Ob povratku v Sarajevo se je ustavil pri meni v Mariboru. Bila sem ga vesela. In pričelo se je dolgo dopisovanje, z njegovimi vročimi izlivi ljubezni. Na svoj način sem ga imela rada, a sem bila za resno zvezo še nezrela. Zato sem prenehala pisati, njegova pisma so nekaj časa še prihajala, nato so prenehala . Po diplomi sem se zagledala v fanta, dobila dve čudoviti deklici, a se je zveza zaradi njegovega spogledovanja z alkoholom zaključila. Med tem časom je v bivši YU divjala vojna in vedno bolj me je spomin nosil k njemu. Je še živ ? Kaj dela.? Je poročen? Klicala sem v njegovo mesto, a nisem mogla izvedeti ničesar. Po končani vojni sem le nekako prišla do informacije, da je poročen in direktor bolnišnice v manjšem kraju. S tresočo roko sem ga poklicala ... in...bil je neskončno presenečen in vesel, da sem ga našla. Dogovorila sva se, da se srečava. Kolena so se mi tresla, da sem komaj stala.....Ko je prišel, sicer postaran, a še vedno zelo čeden. In sva doživela dan in noč nepozabnih strasti. Vendar je dejstvo, da je poročen, vzel zelo resno. Tam se ljudje poročajo za vse življenje. S svojim objemom, strastjo je ...se mi je zdelo pokazal, da me ima na nek način še vedno rad. Tudi jaz sem verjetno gojila podobna čustva, a sem bila premlada, da bi jih znala obdržati. Rabim pa, Brane, tvoj nasvet. Ponovno sem v zvezi s krasnim človekom, ki me ima iskreno rad. In marsikdo mi očita, kaj bi še sploh rada. Rada ga imam, ampak kot brata. Moje srce je že vsa leta pri njem, tam doli. Ko se vidiva, je včasih zelo prijazen, včasih pa naporen kot vrag. In to me boli. Kot bipolarna osebnost. Zavedam se ,da sem se vzela od nikoder po toliko letih nejavljanja in "predrmala " njegov ustaljeni ritem. Kaj mi je storiti? Trudim se pretrgati stike, ga ne kličem več mesecev in ko že mislim, da sem ga prebolela, me pokliče. In sem ga vesela. Pogrešam ga, a takšno življenje je bolj trpljenje. Vesela bom nasveta pametnega človeka. Prijazen pozdrav, Scarlett
Ko zaradi hčerke trpi partnerski odnos ...
02. 10. 2015 08.13Pozdravljen Brane, rad bi te prosil za nepristranski moški nasvet. Star sem 55 let in sem že deset let ločen. Ko me je žena zapustila, je bila moja hči stara 4 leta, sedaj jih ima 14. Ves ta čas sem bil popolnoma izločen, tudi stiki so bili bolj tako-tako, stvar pa se je spremenila, ko sem dve leti nazaj spoznal ločeno žensko. Hči, ki je bila prej navajena, da sem pritekel na vsak njen migljaj, je kar naenkrat postala zelo pozorna do mene. Prej komaj kdaj, me zdaj nepresano pogreša. Celo to pravi, da bi rajši kot pri mami zdaj živela z mano. Žal to ne bo šlo, sem brezposeln in živim v stanovanju moje partnerke, ki se s tem ne bi strinjala. Vseeno nekako ne razumem obnašanja svoje edinke, ki jo imam nadvse rad, vseeno pa ne bi rad, da se mi podre moja partnerska zveza, ki mi ustreza. Ko hči pride na obisk, se partnerka umakne, ker pravi, da se počuti odveč. Hči pa to izkoristi zato, da mi dela scene, očita mi, da jo zapostavljam, od mene hoče, da greva na počitnice čeprav ve oz, bi lahko vedela, kaj pomeni biti brezposeln in že sam na plečih moje partnerke, skratka vzbuja mi občutke strašne krivde. Vsakič mi naredi histerično sceno, kriči, izsiljuje, na koncu plane v neutolažljiv jok. da ji pri mami ni dobro, da hoče živeti pri meni, da me pogreša itd. Cele noči mi pošilja SMS sporočila, da me ima rada in kdaj se bova ponovno videla. Rad bi to prekinil in jo pomiril, saj jo imam rad in zaradi moje partnerke ni ona pravzaprav v ničemer na slabšem kot prej. Kaj meniš ti, da moja hčerka čuti? Katero čustvo jo tako preplavlja, kako naj pravilno odreagiram? Naj ji ustrežem, se za nekaj časa umaknem, postavim meje, samo tako kot je zdaj ne morem več, po vsakem obisku sem sesut, poln občutkov krivde in čisto brez energije. Brane, prosim moški nasvet.
Ona mu nudi prav vse, on njej pa ...
01. 10. 2015 08.06Brane, živijo. Stara sem 30 let in sem se znašla v situaciji ko nujno rabim pameten moški nasvet, za katerega prosim tebe. Moja situacija je precej zapletena. V službi sem se zapletla s 50 let starim ločenim sodelavcem na vodilnem položaju. Preselila sem se k njemu na njegov dom, kjer živi tudi njegova 18 letna hči. Žena je pobasala denar in se odselila, ter z obema prekinila stike. V dveh letih, kar traja ta situacija, so me določene stvari začele težiti. Moj partner je namreč zagrizen športnik in ima ogromno svojih hobijev, v katerih neizmerno uživa in ga izpolnjujejo. Ob ponedeljkih košarka, torek in četrtek hokej, čez vikende poleti nogomet, kolo, pozimi pa hodi na turnirje kegljanja, skratka, vse hoče maksimalno izživeti. Pravi, da ga je bivša žena zamorila in bi rad sedaj nadomestil. Če grem slučajno z njim, ga čakam kot lipov bog ali pa komuniciram z ostalimi sotrpinkami, in prav nič ne uživam. Ker je tudi precej službeno odsoten, se počutim osamljeno. Tako ga čakam doma, sicer sem tudi sama začela hodit na jogo in jezikovni tečaj, pogrešam pa več doma preživetega časa, ker sem rahlo zapečkarska. Večkrat si ogledujem slike njegove družine, res so izgledali dobro. Vse večkrat razmišljam o njegovi bivši ženi in kaj jo je pripeljalo do tako radikalnega reza. Počasi jo začenjam razumeti. Oba, tako partner kot hči sta hladna, hči še nedostopna, mahnjena na denar in status, skratka, nobene topline in človečnosti ni zaznati. Glede na to, da si želim tudi svoje družine, kakšna misliš da bi bila moja prihodnost, če se nič ne spremeni? Ima sploh smisel? Zase vem da ga ljubim, kaj pa on? Je tak življenski stil egoističen? Vem, da ga nimam pravice omejevati, postajam pa nesrečna in vse bolj v dvomih. Kaj me čaka v prihodnje, ga bo minilo? Kot poznavalca moške psihe te prosim za iskren komentar in nasvet.
'Spremenil se je v pošast, pošast, ki sem jo ljubila!'
30. 09. 2015 07.52Živjo Brane, v Sloveniji sem živela zelo revno in nesrečno življenje, od nekdaj sem si želela in si zamišljala uspešnost, veselje in ljubezen v tujini. Skratka, želela sem daleč stran začeti znova. Pred dvema letoma sem spoznala fanta prek spleta, oba sva bila nora en za drugim, pogovarjala sva se ure in ure ... Tako močno povezavo sva čutila, da sva se po dveh tednih odločila videti. Pustila sem vse za seboj (družino in dom) in odšla na letalo v pričakovanju nove ljubezni ... Pričakal me je s toplim poljubom in objemom. Vse je bilo tako pravljično, zaljubila sva se na prvi pogled. Pustil je službo, le da bi bil z menoj. Bila sva nora, počela sva vse skupaj, delila vse, jokala in se smejala ... Počutila sem se ljubljeno in srečno. Čas je mineval in spoznala sva, da najina ljubezen raste, zato sem ostala ob njem. Po nekem času je neuspešno iskal službo, živela sva v majhni sobici, praznih žepov. Nič več nisva mogla početi, nikamor nisva mogla iti ... Začel je biti agresiven, sebičen, gledal me je z drugačnimi očmi, moški v katerega sem se zaljubila, je v zelo kratkem času izginil ... To ni bilo vse, najina intima je izginila, zapiral se je v sobo in pogovarjal z ženskami prek spleta o zelo intimnih stvareh, ko sem to zvedela sem želela oditi in mu to tudi povedala. Začel je jokati in me prosil, naj ostanem, povedal mi je, da me potrebuje in da rabi čas, da zaceli rane. Nisem vedela, da se je le dva meseca preden sem prišla, ločil, izgubil hišo in nerojenega otroka. Prosil me je le za čas in podporo, zbrisal je vsa sporočila in uničil telefon. Poskušal je biti znova fant, ki sem ga spoznala, vendar neuspešno. Postal je pošast, pošast, ki sem jo se vedno ljubila in nisem mogla zapustiti. Bila sem nesrečna in brez vsega, vseeno sem mu želela pomagati, zapadel je v depresijo, celo jesti ni hotel. Po nekaj mesecih sem ugotovila, da je znova na skrivaj ure in ure z ženskami na spletu, znova sem bila prizadeta. Znova sem mu grozila, da bom odšla, tokrat je agresivno postopil, me udaril in začel kričati in jokati, da me ljubi in da mi želi dati vse, ampak ne more, in da sem prišla v njegovo življenje prezgodaj, saj še ni pripravljen na zvezo in se počuti zvezanega ob meni. Želel je biti samski in svojo agresijo in nesrečno preteklost odvreči, preden skoči v zvezo, obenem se je zaljubil in se ni mogel upreti. Čeprav boleče, sem ga nekako razumela, dala sem mu svobodo in bila sva odkrita, kaj bo s kom počel. S tem se nisem strinjala, vendar vem, da drugega nič ni mogel početi, saj sva bila finančno v zelo slabem stanju, on pa tudi psihično nestabilen, zato sva vedno bila zaprta v sobi. Bil je vesel, ko je flirtal na spletu, ker se je tako odklopil od sedanjega stanja in preteklosti. Priznal je, da se ne prepozna in da mu je žal, ko me vidi nesrečno, saj bi dal vse, da me osreči, za to pa ni sposoben. Po nekaj mesecih, še vedno nesrečen, je dobil službo, še vedno je prepričano stal za tem, da mora nekaj narediti, da svojo preteklost zakoplje. Odšel je k ženski, ki je bila zelo neprivlačnega videza, saj mi je hotel pokazati, da to nima veze z menoj, bil je odkrit in mi povedal, kaj želi početi in če želim, mi bo to dokazal z videom ... Poskušala sem nesebično razumeti, da on to potrebuje ... Ko je odšel, se mi je srce zlomilo, bila sem jezna in užaljena ... Danes je tak, kot je obljubil, da bo, vso negativo je izgubil, ponovno je moški, v katerega sem se zaljubila, daje mi vse in je vesel, kar si želim ... Jaz pa mu še vedno, v strahu, da bo ponovno izginil in me ponovno zlomil, zmedena in jezna ponavljam preteklost, želim se prepustiti in zaupati njegovi stabilnosti, želim biti srecna. Ljubim ga, ampak v najino zvezo prinašam samo negativo, kaj naj naredimmmm??? Hvala
Nevesta vsa v belem, ženin pa za rešetkami!
25. 09. 2015 10.59Zapor resda ni najbolj romantičen kraj za obljubo večne zvestobe, zapornik pa morda ne najboljši ženin, a ta zgodba je dokaz, da ljubezen ne ne pozna meja – niti rešetk.
Že tri leta se ji meša od želje po spolnosti, a ...
22. 09. 2015 15.37Pozdravljen, Brane! Nujno potrebujem tvojo pomoč. Meša se mi že skoraj 3 leta. Takrat se mi je 'prvič' skoraj zgodil z moškim mojega življenja. Bila sva že nad tem, da se začneva mečkati. To mi ni bilo tuje. Potem me je zavrnil, ker sem mu (ne vem, kaj me je pičilo) malce pred tem rekla, da do njega čutim nekaj več. Pa sama nisem za zvezo brez seksa, bog ne daj! Mi pač malo več pomeni, zato bi to rada doživela z nekom, do kogar mi je mar. Nisem ku**a, da bom dala prvemu, ki ga srečam. Torej, po vseh teh letih me še vedno spolno privlači le on. Nisem več za zvezo, ker vidim, da resnih ljudi ni več na svetu, bi pa vseeno rada poskusila. Seks brez obveze, mislim. Po nečemu, kar sem z njim doživela zadnje dni, sklepam, da bi me še vedno rad položil, šlo je za poglede in 'pogovor brez besed', jaz pa ne vem, kako in ali naj mu sploh namignem, da sem še vedno za. Večkrat sem vsa mokra že od misli nanj, seks pa se mi gnusi z vsakim drugim. Od 'šlatanja' naprej ni šlo še z nikomer, zadnje čase pa se mi še ob misli na poljubljanje obrne želodec. Če nekdo že samo reče, da bi rad spal z mano, ga ustavim, ker vsakega moškega primerjam z njim. Hvala za tvoje odgovore in krasne prispevke vseh tistih, ki te potrebujejo/-mo! Lp, Nepotešena
24-letni Slovenec priklenjen na voziček, in to je njegova velika težava
11. 09. 2015 09.47Brane, pozdravljen! Imam velik problem. Star sem 24 let in še vedno sem samski. Drugače sem na vozičku. Mislim, da kar dobro zgledam, saj se ukvarjam s športom, vendar mi manjka samozavesti … torej, kako naj pristopim do punce na ulici ali kjerkoli, jo ogovorim, saj do zdaj sem vsako samo pozdravil, naprej pa nisem vedel, kako naj oz. kaj naj rečem :( Upam, da mi boš dal kak dober nasvet, ker bi rad spoznal kako dekle. Levček_24
Kako jo prepričati v 'trojček'?
02. 09. 2015 08.06Veliko večja verjetnost je, da boste do trojčka prišli po naključju, kot pa da ga boste načrtovali s svojo punco. Tudi, če je že imela izkušnjo z drugo žensko. In za to obstajajo razlogi.
Je to nova ljubezen slavnega nogometaša?
27. 08. 2015 08.07Zvezdnika britanskega nogometnega moštva Arsenal in nemškega reprezentanta Mesuta Özila so potem, ko se je konec lanskega leta razšel s pevko Mandy Capristo, pred dnevi na londonskih ulicah opazili v družbi brhke eksotične lepotice. Je njegovo srce po dveh Nemkah ogrela turška manekenka?
Ko 'plejboj' odkrije, da penis ni edini organ, ki ga ima
14. 08. 2015 07.51Brane. Mogoče imaš zame kak nasvet. Sploh nisem prepričan, ali imam problem in kaj naj si sploh mislim. Pred 5 leti sem preko poslovnih vezi spoznal punco, ki mi je obrnila svet na glavo. Ker je bila v zvezi, sem jo pustil pri miru, potem pa opazil, da me tudi ona gleda na podoben način in sva se 'poštekala'. Obema je postalo jasno, da je nekaj med nama, vedno je bilo napeto, metuljčki in vse te bedarije, v katere nikoli prej nisem verjel. In pri taki privlačnosti, prvi zame, je seveda vsakemu kretenu jasno, da enkrat poči. In je. In kar naenkrat sem bil kretensko zaljubljen, hopsal po svetu in živel samo še za to, da jo vidim in da delam z njo karkoli – lahko bi si zaželela, da sadiva rožice in bi to tudi počel. Butasto, a ne? Pred tem sem dobil vsako punco, vsaka je padla na moje fore. Če sem bil pri volji, sem jih lahko v enem tednu podrl tudi pet, po resni zvezi pa nisem imel potrebe. Ona? No, samo njo bi lahko podiral do konca življenja, imel z njo vse tisto, kar se mi je zdelo najbolj neumno in klišejsko, vse bi naredil zanjo. Tako pametne, razgledane, ok in povrhu vsega še lepe in seksi punce še nisem srečal, pa sem jih veliko videl, spoznal in kdaj tudi dol dal. Ta ženska je bila narejena zame. Problem je bil seveda njen fant. Videl sem jo, da se je vame zaljubila bolj kot je bila kdajkoli vanj, toliko že znam oceniti ljudi. Pa me je hitro prebrala (včasih je res hudič, če je ženska pametna), kakšen sem ali sem bil glede punc, se ustrašila in padla v dilemo, v kateri se sam ne bi želel nikoli znajti. Ni mogla stran od njega, od mene pa tudi ne, zatrapan, kot sem bil, pa sem seveda bil vedno na razpolago in si zaradi tega šel obupno na živce. Dvakrat se je odločila zanj, po tem je prišla k meni. Če je ne bi poznal, bi rekel, da me je vlekla za nos, pa to zelo dvomim, enostavno sva narejena en za drugega. Ali pa sem samo en velik bedak, ker verjamem v to. Fantu je takrat povedala zame, ne vem, kaj se je dogajalo, vendar tudi jaz je ne bi spustil nikoli iz rok, tako da - nerad priznam - tipa razumem. Predvidevam, da je delal vse, samo da bi ostala z njim. Pa je potem enkrat kot strela z jasnega prekinila z mano, očitno sem jaz za razliko od njega naredil premalo, kako naj si to drugače razlagam? Bil sem čisto na tleh. Nobena me ni zanimala niti jih nisem gledal, blodil sem okoli s frendi, shujšal in bil zoprn in siten. Zaradi njenih žalostnih pogledov vsakokrat, ko sva se srečala, me je samo še bolj ubijalo, saj sem vedel, da me ljubi. Jasno je, da se je morala odločiti in se je. Ne vem, ali je bila srečna, nisem prepričan. Ne vem niti, kako sem preživel zaporedje dogodkov, ki so sledili in bombo za bombo, ki so padale name po tem – njuna zaroka, poroka, dobila sta sina. Nisem je videl, izvedel pa sem vedno vse. Bilo je, kot da bi hodil po minskem polju. Ko je nisem videl že leto in pol, sem se za silo pobral, začel 'pecati' bejbe, bil sem stari jaz, vseeno pa mi je nekaj manjkalo. Nato sem pred pol leta spoznal super punco. Ni ona, je pa velik približek temu. Rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim. Težava je ta, da sem to fatalno bivšo spet srečal. In jo iz meni neznanega razloga srečujem vsaj enkrat na teden na najbolj butastih lokacijah. Vse je ostalo enako, njena pojava, smeh, dodatno pa me je pritegnila njena odraslost, nova energija. Prisežem, da me gleda žalostno in kot da obžaluje nekaj, kot da bi mi rada nekaj povedala in rad bi vedel, kaj se dogaja v njeni glavi. Punco imam rad, vse je ok, občutek pa imam, kot da se bo nekaj sesulo. Kadar bivšo srečam, se pozdraviva, v zraku je neka čudna napetost, neizrečene besede, nato greva en mimo drugega, se mi pa zdi, da bi se lahko na mestu srečanja nekaj vžgalo. Še vedno čutim isto, ona je prava, vendar mogoče bolj nedosegljiva kot takrat. Slabo vest imam do punce, saj bi rad imel en temeljit pogovor z bivšo. Kar naenkrat se mi tudi ne zdijo več butaste romantične zgodbe o tem, kako sta se po dolgem času dva usojena srečala in na koncu pristala skupaj, ker tako mora biti. Zdi se mi, da kar nekaj čakam pa ne vem, kaj. Sploh ne vem, med čim sem razklan, itak imam občutek, da je nikoli nisem zares imel. Frendi so mi rekli, da sem nor, ker si del mene še vedno želi biti z nekom, ki bi s sabo v vsakem primeru pripeljala še en »paket«, ob sebi pa imam najboljšo punco na svetu. Sem zmešan, ker me »paket« pri vsem tem še najmanj skrbi? Je možno, da sva se takrat spoznala ob nepravem času in je prepozno za naju? Mogoče je tako zato, ker nikoli nisva imela prave priložnosti. Bi mi pomagalo, če bi se enkrat res dobil z njo in se pogovoril? Enostavno ne vem, kako naj jo izbrišem iz glave, ne vem niti, ali si to želim. Ne vem, kaj se dogaja z njo, ali je še vedno z njim, kje zdaj živi, kaj dela in če je srečna. Nekaj me bega, pa ne vem, kaj. Besen sem, ker imam v glavi samo njo, odkar jo poznam. Ko gre za njo, moja pamet odpove.
Ga je pretirano ljubosumje 'pokopalo'?
06. 08. 2015 08.05Pozdravljen Brane. Moram te pohvaliti res daješ dobre nasvete in verjamem, da si pomagal že mnogim v težkih situacijah. Sam jih nisem imel veliko, vendar sem še vedno veliko prebiral. Vendar imam sedaj žal en problem. Dogaja se približno en mesec. Star sem 22, punca je stara 21. Skupaj sva malo več kot 4 leta. Kot vsaka zveza so tukaj vzponi in padci , vendar sva vse prebrodila. Jaz sem redno zaposlen, punca obiskuje faks in dela preko študentskega servisa. Do punce imam dobre pol ure vožnje z avtomobilom. Z punco sva se videvala vsak vikend, prihajal sem pa tudi do nje med tednom. Skupaj sva šla velikokrat na morje, se imela lepo in se ljubila kot vsak par. Vendar, ko je imela izpitno obdobje sva se malo manj videvala. Jaz sem moram delati tudi včasih kakšno soboto. Punci zaupam in vem, da me ne bi prevarala, saj ko je prevara je potem konec. Zadnje čase ima malo manj časa in se manj videvava. Seveda ji dovolim kot tip, da hodi ven z kolegicami in kolegi. Pravi, da včasih pretiravam in delam dramo za brez veze in, da je vse v redu . Veš sem bolj čustven tip človeka, tako, da ji rad pišem tudi lepe in romantične sms-e. Sms-i so ji všeč, vendar pravi , da včasih pretiravam. Videl je sedaj nisem skoraj 2 tedna in me malo skrbi. Kaj misliš Branko... ali to zvezo nadaljujem ali jo raje prekinem ? Lp Obupan22
40, pa še vedno devičniki! Kje se je zalomilo?
31. 07. 2015 11.01Moški, star 40 let in še vedno devičnik – to je slika povprečnega Japonca. Gospodarska kriza jih je oropala samozavesti, o medsebojnih odnosih vedo bore malo. Posledica: vse več Japoncev, starih med 30 in 40 let, še nikoli v življenju ni seksalo.
Bralec prosi za pomoč: Dekle 'zlorablja' njegov anus
17. 07. 2015 07.39Oj. Imam eno težavo in bi te prosil za nasvet. S punco sva skupaj že dobre 3 leta in imava lepo urejeno razmerje, zaljubljena še vedno kot na začetku, drug drugega dopolnjujeva na raznih področjih, si zaupava, redno seksva. Skratka, klapa vse tako kot mora. Pa vendar me je zdaj nekaj zmotilo: oba imava rada fetišistične zadeve (dominanca, bičanje, priklenjanje ...) in velikokrat probava kakšno novo zadevico. Kakšne 2 meseca nazaj pa sva gledala porniče in si je zaželela preizkusiti analni seks na meni. Seveda sem se strinjal, kaj pa veš, mogoče bi mi pa pasalo. Že naslednji dan je šla v erotic shop in si nabavila strap-on dildota in isti večer sva zadevo tudi sprobala na meni. Težava pa je v tem, da jaz tega nikakor nisem mogel sprejeti, ker mi enostavno ni bilo všeč, ko pa sem videl njo, kako uživa v tem in kako jo to "rajca", sem se nekako prisilil in tudi jaz "užival". To se je nadaljevalo kakšne 14 dni, nato pa sem začel 'glumiti' in iskati izgovore (driska, bolečine v anusu, napetost, itd.), ona pa je vedno slabe volje, ker bi pač rada to ves čas počela, jaz pa enostavno ne morem, ker tega ne prenesem. Rabim nasvet, ali ji naj povem, da ne zmorem? Strah me je njenega odziva, saj vem, da v tem analnem seksu, ki ga izvaja na meni, uživa še bolj kot v kakršen koli drugem seksu. Pomagaaaaj!
Bralka v sobi našla spominsko kartico, na njej pa ...
16. 07. 2015 08.03Zdravo, Brane. Nujno rabim tvoj nasvet. Sicer ne vem, ali mi lahko pomagaš, ampak tako sem obupana, da ne vem, kaj naj. Da povem svojo zgodbo. Sem punca, stara 25 let, imam fanta, 5 let starejšega. In pa brata, 10 let starejšega, in on ima punco, 6 let mlajšo. Ponavadi se veliko piše o sebi in partnerju. Jaz pa imam večji problem, zato bom vključila mojega bratca, ki ga imam nadvse rada. Najprej naj opišem mojega dragega brata, ki je tudi moj oče, mama, najboljši prijatelj, zaupnik in oseba, ki mi pomeni največ v življenju. Najin odnos je skozi zelo poseben. Očeta in mamo sva izgubila v nesreči, ko sem bila stara 13 let. Od takrat je zame skrbel, mi nudil podporo, skratka, super sva se razumela skozi. Moj brat je drugače zelo čeden moški, športnik, velikega srca, nadarjen, široko razgledan z izjemno kariero in pa izjemno čustven.Tako sem to napisala, da bi lahko sklepal, da sem zaljubljena vanj, in rekla bi, da sem, ampak seveda zelo zelo drugače - bratovsko. Kot sem napisala, zaupava si čisto vse, med nama ni bilo skrivnosti. Ko sem bila razočarana v ljubezni, mi je nudil vso podporo, me ščitil, spodbujal in pa tudi obratno. Pred leti je pa spoznal partnerko, v katero se je noro zaljubil in nastali sta dvojčici, sedaj stari 1 leto. Tudi z njegovo partnerko sva se super ujeli in postali dobri prijateljici. Jaz sem študirala v tujini in po končanem študiju sem se vrnila v Slovenijo, ker nisem imela še rednih dohodkov, mi je brat pomagal, tako da sem se preselila k njim. Super smo se razumeli. Vmes sem spoznala resnega fanta, finančno preskrbljenega, ampak še neosamosvojenega od družine. Brat mu je ponudil, da se lahko preseli k nam, da sva lahko skupaj, dokler si ne najdeva stanovanja. Vse super. Skupaj smo hodili na morje, izlete, imeli smo se tako super, da sva malo pozabila na selitev. S fantom sva želela prispevati denar za stroške, ampak brat nikoli ni hotel vzeti nič, zato sva kupovala vse za gospodinjstvo, bratu sva za rojstni dan kupila celo športni avto, katerega je vedno želel. Res smo se imeli skoraj že pravljično. Do nekaj dni nazaj. Tukaj se je pa začela nočna mora zame. Med pospravljanjem najine spalnice sem našla sumljivo skrito spominsko kartico. Vedela sem, da moja ni, ampak ker je skrita v najini sobi, sem vedla, da je od fanta in sem morala preveriti. In na njej sem našla posnetke spolnih odnosov med mojim fantom in zaročenko od mojega brata. Veliko posnetkov. Srce mi je prenehalo biti, mislila sem da bom umrla. V tem primeru bi se kot vedno zaupala bratu in on bi mi nudil tolažbo, če ne bi šlo za njegovo zaročenko. Sedaj sem zlomljena, ne vem, kaj naj. Če bratu povem, mu sesujem svet. Takšnega razočaranja on ne bi prenesel, ima preveliko srce. Če mu ne povem, bom prvič neodkrita do njega in mu ne bom mogla nikoli pred oči. Sedaj sem čisto trda, fant nekaj sumi, ne spustim ga blizu, ne upam pa ga nagnati, ker si ne upam povedati, da vem vse. Zanj mi je takoj postalo vseeno, za brata mi pa ni. Krivo se počutim. Ne morem verjeti, kaj sem naredila nekomu, ki mi pomeni vse. Pa še dve majhni dojenčici imata. Kako naprej? Brane, prosim za res dober nasvet. In prosim čim prej.
10 mitov in dejstev o nimfomankah
09. 07. 2015 13.50Nekatere stvari so boljše od seksa, nekatere slabše, prav nobena pa ni točno takšna.
Z vsemi temi je spal?!
10. 07. 2015 08.19Pozdravljen Brane! Moje ime je A in imam težave v netipični vezi. Na kratko o meni, sem 26-letni tip, trenutno brezposlen, zaljubljen do ušes v svojo simpatijo, ki mi vrača ljubezen, nežnosti in lepe besede. Vendar, ker sem po naravi malo preveč radoveden, sem večkrat partnerja povprašal o preteklosti, na katera je recimo odgovarjal, vmes pa dodajal malo ogorčenja. Že takrat sem dobil občutek, da ni vse tako kot pravi. Dnevi so minevali in postopoma pa so majhne skrivnosti prišle na dan. Imel je spolne odnose z ljudmi, za katere je sprva govoril, da jih ne pozna, itd. Imela sva hiter in nenavaden prepir glede tega, v katerem je priznal in dodal, da je storil to za moje bolje. Zdi se mi pravično, da poudarim, da so se te avanturce zgodile pred pričetkom najine zveze. Vsake toliko pogledam po telefonu, vendar se malo počutim krivega, kajti nisem tako nezaupljiv, vendar mi ne da miru dejstvo, da se je za take ''minimalce'' brez zadržkov zlagal ljubljeni osebi v obraz; in to tudi brez karšnih koli težav. Na koncu dneva sva se tudi pogovorila, vendar sem jaz izpadel ljubosumni partner. Kar mi tudi ustreza, ker se zavedam, da malo sem, ampak se mi pa zdi tudi bistveno, da si partnerja slepo zaupata, tukaj pa nastane problem, kajti jaz njemu ne zaupam več 100 % in to me moti. In jaz ne vem, če bi želel biti v taki vezi, čeprav sem zaljubljen in nisem siguren, da bi želel zaključiti najino skupno pot. Jaz sem zvest in cenim zvestobo, mogoče me je strah dvomov in se po eni strani bojim, da skriva še kako stvar, ki bi lahko ogrozila to kar gradiva skupaj. Na kratko, imam dosti vprašanj, ki jih me je strah postaviti, se mi pa ne zdi pravično, da sem jaz popolnoma odkrit, on pa ... hmm .... ? Informativno sva skupaj dve leti, moja sumničenja pa so obrodila sadove šele pred parimi mesci, kjer sva srečala enega izmed teh ''njemu neznanih'' tipov, seveda on ga takrat ni poznal, po par tednih pa je povedal, da so bili dosti časa od tega skupaj (to zveni, kot da je zelo star, vendar ima le leto ali tri več kot jaz). Spolno seveda in brez zaščite. Težava tudi nastane, ker ti ''posamezniki'' slovijo po svojem pogostem menjavanju partnerjev. Nekje za 4 ali 5 sem izvedel ponesreči, malo pa me muči dejstvo, da lahko prikriva še 'bog ti ga vedi' kaj. Kako vidiš ti to stanje, sem preveč zatreskan in ljubosumen?
Bizarni hobiji brutalnih voditeljev
06. 07. 2015 07.56Brutalni diktatorji in voditelji niso samo zavzemali drugih držav, izvajali genocid, zasegali tujo lastnino in uničevali kulturo. Nekateri so imeli tudi zelo 'nemorilske' hobije, kot je slikanje in pisanje romantičnih pesmi.
Večmilijonska prevara, ki je ne bodo nikoli pozabili!
03. 07. 2015 12.49Najboljši prevaranti so opeharili ljudi tudi za več milijonov dolarjev, nekatere njihove prevare pa so prav neverjetne.
Zato morate spati z njo!
03. 07. 2015 08.03Smrčanje, znojenje, boj za odejo in prostor pod odejami so poleg osebnih težav verjetno najpogostejši razlogi, zakaj se približno vsak četrti par odloča za ločeno spanje. A vendar tega ne počnite! Zakaj?
Veste, zakaj se dogajajo skoki čez plot?
25. 05. 2015 08.06Zdravo, Brane! Star sem 22 let in imam punco 3 leta. Včasih berem te objave in je veliko govora o prevarah. A dejansko ne obstajajo zvesti ljudje, ki ne skočijo kar za vsako ceno in priložnost med rjuhe. Človek postaja vedno bolj skeptičen, ker dejansko je velika možnost, da bo nekdo v paru s kom kaj še dodatno imel. Ženske opisujejo, da doma z možem in družino vse štima, a vseeno se dajo dol s kakšnim sodelavcem, ker jim je tako božansko privlačen, da takšne priložnosti ne smejo zamuditi. A se z dobrim odnosom res ne zmore takšnih stvari rešit? Ali vedno več ljudi gleda samo na svojo rit in jim je ena noč več kot družina in se ne zavedajo posledic? Ali se ne da z eno osebo vse lepo doživet? Včasih se vprašam, če je sploh kakšen par, ki si je zvest od začetka do konca zveze.
Že od začetka sta vedela, da je nekaj narobe, toda ...
15. 05. 2015 14.10Pozdravljen, Brane! Naj ti naprej povem mojo izkušnjo. Dobri 2 leti sem bil v zvezi s punco, ki sem jo imel najbolj rad in ji bil najbolj zvest. Sedaj je minil en mesec, jo neznosno pogrešam, mislim na njo, kaj počne, kako je ... Najina zveza je bila že od začetka naporna: po 3 mesecih nisem več želel biti z njo, ampak nisem naredil konca, ker sem jo potreboval, prav tako ona mene. In iz tega se je rodila ljubezen. Nihče od naju se tega ni zavedal, ampak vodilo naju je samo srce. V tem času sem čisto spremenil svoj način življenja. Zaradi nje sem se preselil 100 km bližje k njej, da bi ji bilo lažje, našel sem službo (tukaj sem še vedno sedaj, brez prave družbe, drugo okolje ...) in potem se je začelo, vse je šlo narobe. Zaključil sem, bilo je preveč bolečih trenutkov, zaradi katerih ne bi mogel več "uživati" v zvezi. Oba se zavedava, da nisva za skupaj, ampak naju veže močna ljubezen, ampak te moči midva nimava ali pa samo jaz. Ko pa pomislim, koliko lepih trenutkov je bilo, jo zaradi tega pogrešam. Mi poveš kako naprej? Kaj naj ukrenem? Nekako sem zgubil močno voljo po svojih ciljih, šola, kariera. Sem pa še "skrajno" mlad, dobri dve desetletji jih štejem. Sedaj samo mislim, kje bi ga lahko pil in užival, da se čim bolj zamotim. Malce sem zmeden. Hvala za odgovor.
Grozna, ali pač ... iskrena?
21. 04. 2015 08.40Upam, da mi lahko svetuješ, ker se mi zdi, da moža ne ljubim več. Imam ga rada, vendar ga ne ljubim. Nisem več zaljubljena vanj. Želim si razloga za to, da bi ga zapustila, čeprav je dober človek in dober tip. Prav želim si, da bi imel afero in da bi imela razlog za to, da bi šla narazen in ga ne bi prizadela s svojimi razlogi. Grozna sem, kajne? Ampak si ne morem pomagati, ker se počutim čustveno povsem otopela. Skupaj sva dobrih devet let. Od tega pet let v zakonu. Otroka imata štiri in dve leti in življenje je precej naporno. Zame je bilo bolj naporno, dokler mu pred kakimi šestimi meseci nisem pošteno povedala, kar sem napisala tebi: da se mi zdi, da ga ne ljubim več in da sem čustveno prazna. Zelo se je spremenil, veliko pomaga pri vsem, spet je pozoren, zelo se trudi z menoj in otrokoma, vendar jaz še vedno ostajam čustveno prazna. Počutim se kot prazna vreča. Še vedno redno seksava, enkrat, dvakrat na teden, vendar se tudi med seksom počutim otopelo. Vseeno hlinim orgazem, da ustrežem njemu. Nisem depresivna, če boš pomislil na to in vse ostalo 'štima'. Imava dobri službi, lep in urejen dom, prijatelje. Moji najboljši prijateljici in sestra mi pravijo, da bo ta čustvena otopelost minila. Meni se zdi, da je vse slabše. Vse manj čutim do njega. Kar pobegnila bi. Nikogar ne želim prizadeti. Vem, grozna ženska sem, vendar sem vsaj iskrena. Kaj porečeš ti!? Aja, jaz bom vsak čas stara 30 let, on pa je eno leto starejši. Pomagaj!