kastelic
Pisala nam je: Zgodi se ji vsakič po spolnem odnosu!
30. 10. 2015 12.33Zdravo, Brane! Nisem slišala še za tak primer, pa se obračam k tebi, ker ti itak vse veš! Po spolnem odnosu začnem jokati. Orgazem tu ne vpliva, saj jokam tudi, če orgazma ne doživim. Tudi po samozadovoljevanju planem v jok. Moj partner se (seveda) vsakič ustraši, vendar mu trdim, da so solze sreče. Pa niso. Počutim se utesnjena, osramočena, jezna ... Zelo rada seksam in se samozadovoljujem, obožujem občutek orgazma, vendar mi je po drugi strani vsakič žal. V roku pol ure do ene ure občutek mine. Če ti kaj pomaga: stara sem 24 let in s partnerjem sva skupaj že 3 leta. Nočem, da se počuti krivega. Razvaja me, imava se res super in seks je odličen (razen končni detajl). Prosim te, pomagaj. Jokica
Obupana je: Ko bi ga le znal uporabljati!
16. 10. 2015 12.29Pozdravljeni. Imam partnerja, s katerim sva v vezi dobro leto in pol. Začela sva že graditi stanovanje. Razumeva se fenomenalno, v postelji pa malo manj fenomenalno. Imam kar nekaj izkušenj, kar se tiče posteljnih aktivnosti, vem, kaj mi paše, kako in kaj narediti, preiskusiti pri moških ... Tukaj pa nastane težava, kajti moj dragi je popolnoma 'nem' v postelji. Seksal bi 1x mesečno, je dovolj, 5 minut je dovolj, predigre ne rabiva. Monotono in brezveze. Preizkusila sem že vse. Na primer: nisem mu pustila seksati, sem nama ustvarila predigro, pa je bil čisto nezainteresiran. Najprej sem mu rekla, če se lahko poigra malo z mojimi joškicami, se je komaj, vmes mi je pa rekel, kaj me pa gledaš. Med seksom ne smem govoriti opolzkih stvari, moram biti tiho ... Še in še in še več je tega. Sam s seboj vem, da ima težave, ker pravi da ima majhnega, jaz pa pravim, če bi ga znal uporabljati, ne bi bilo nobenih konfliktov in pregovarjanj. Sem 30-letno dekle, ki neizmerno rado seksa in se ljubi, vendar sem trenutno kot 70-letnik. Imam že težave, ker sem nenehno nepotešena, gledam za drugimi, sanjarim o drugih in nenehno se samozadovoljujem. Prosim za pomoč, če sploh obstaja!
Mariborčanka sanja samo o njem ...
15. 10. 2015 08.24Pozdravljen, Brane, tukaj je moja življenska zgodba ... Po zaključeni maturi sem se odpravila na počitniško delo v Švico. Imela sem 20 let. Zaposlila sem se pri družini, imeli so restavracijo. Skrbela sem za njuni hčerkici. Veš, kako je z otroki. Ves dan je bilo dela več kot dovolj in zvečer sem padla v posteljo kot ubita. Tam zaposlena dekleta so me večkrat vabila ven. Prigovarjale so mi, da v hotelu nasproti naše restavracije dela "en Jugoslovan ". Da, bilo je to še v času naše skupne države. Nisem želela stikov z Jugoslovani, saj je bil moj namen, da se naučim nemščine. Po neskončnem prigovarjanju sem vendarle popustila in odšla. Sedle smo in si naročile pijačo. In jo dočakale. Prinesel jo je ON. Nikoli nisem zrla v bolj modre oči. Rekel mi je zdravo in odšel. Po odhodu nisem kaj prida razmišljala o njem. Dokler ni nekega dne prišel na kavo k nam. In beseda je stekla. Bil je iz Sarajeva. Star 28 let. Diplomirani pravnik. Časa sva imela oba zelo malo, pa vendar sva se ujela in všeč sem mu bila. Sama takrat do njega nisem čutila še ničesar. Postala sva intimna. Bilo je lepo. A se je končalo, ker sem se sama morala vrniti v domovino in pričela s študijem. Ob povratku v Sarajevo se je ustavil pri meni v Mariboru. Bila sem ga vesela. In pričelo se je dolgo dopisovanje, z njegovimi vročimi izlivi ljubezni. Na svoj način sem ga imela rada, a sem bila za resno zvezo še nezrela. Zato sem prenehala pisati, njegova pisma so nekaj časa še prihajala, nato so prenehala . Po diplomi sem se zagledala v fanta, dobila dve čudoviti deklici, a se je zveza zaradi njegovega spogledovanja z alkoholom zaključila. Med tem časom je v bivši YU divjala vojna in vedno bolj me je spomin nosil k njemu. Je še živ ? Kaj dela.? Je poročen? Klicala sem v njegovo mesto, a nisem mogla izvedeti ničesar. Po končani vojni sem le nekako prišla do informacije, da je poročen in direktor bolnišnice v manjšem kraju. S tresočo roko sem ga poklicala ... in...bil je neskončno presenečen in vesel, da sem ga našla. Dogovorila sva se, da se srečava. Kolena so se mi tresla, da sem komaj stala.....Ko je prišel, sicer postaran, a še vedno zelo čeden. In sva doživela dan in noč nepozabnih strasti. Vendar je dejstvo, da je poročen, vzel zelo resno. Tam se ljudje poročajo za vse življenje. S svojim objemom, strastjo je ...se mi je zdelo pokazal, da me ima na nek način še vedno rad. Tudi jaz sem verjetno gojila podobna čustva, a sem bila premlada, da bi jih znala obdržati. Rabim pa, Brane, tvoj nasvet. Ponovno sem v zvezi s krasnim človekom, ki me ima iskreno rad. In marsikdo mi očita, kaj bi še sploh rada. Rada ga imam, ampak kot brata. Moje srce je že vsa leta pri njem, tam doli. Ko se vidiva, je včasih zelo prijazen, včasih pa naporen kot vrag. In to me boli. Kot bipolarna osebnost. Zavedam se ,da sem se vzela od nikoder po toliko letih nejavljanja in "predrmala " njegov ustaljeni ritem. Kaj mi je storiti? Trudim se pretrgati stike, ga ne kličem več mesecev in ko že mislim, da sem ga prebolela, me pokliče. In sem ga vesela. Pogrešam ga, a takšno življenje je bolj trpljenje. Vesela bom nasveta pametnega človeka. Prijazen pozdrav, Scarlett
Zakaj? Ker kri ni voda!
09. 10. 2015 08.28Živijo, Brane, moje vprašanje ni ravno tipično za tvojo rubriko, me pa zanima tvoj komentar, prav tako tudi bralcev, več glav več ve, več mnenj bolj širi okvir, skozi katerega zremo na naše vsakdanje življenje. Stara sem 50 let, s težkimi časi za seboj. Najprej me je doletela umazana ločitev, komaj sem se pobrala, je prišla bolezen (rak), nazadnje pa je še edina hči po končani srednji šoli odšla na študij v tujino. Pred 10 leti je umrl oče, letos še mama - skratka, izguba za izgubo, težko sem zmogla naprej, hvala Bogu za nekaj dobrih prijateljev, ki so me v kritičnem času, ko se mi je podiral svet, podprli. Imam še 12 let starejšo sestro, edino osebo moje krvi, s katero pa sem žal takoj po ločitvi pretrgala stike. Zakaj? Ker sem sredi najhujše drame računala na njeno pomoč, pa se takrat ni postavila na mojo stran. Moja in njena družina smo bili namreč družinski prijatelji, tudi oba svaka sta se sproprijateljila in to do te mere, da je njuna moška solidarnost presegla najine krvne vezi. Ko se mi je vse podiralo na glavo, se je namreč sestra postavila na nevtralno mesto in me obvestila, da želi tudi možu na ljubo obdržati stike z mojim bivšim. Jaz sem se tedaj počutila izdano in zavrženo. Sedaj, ko se je stvar že zdavnaj polegla, pa nekako ne najdem več niti volje niti smisla, da ta odnos nadaljujem, od tam dalje, kjer se je že nekaj let nazaj presekal. Sestra me je letos namreč poiskala, ker sem praznovala 50 let. Videla sem, da ima interes, da se stvar zakoplje. Jaz pa sem se v tem času toliko spremenila, da nisem več ista oseba, v moje življenje so stopili drugi ljudje. Takrat, ko nisem vedela ne kod ne kam, so se namreč kar iz nič pojavili dobri ljudje, na katere sem se naslonila ob ločitvi in kasneje tudi bolezni. Dali so mi moč, da sem izplavala, nekaj je bilo ljubimcev, nekaj prijateljev, vsem sem neskončno hvaležna. Brez njih mi ne bi uspelo ostati na nogah in celo narediti velik korak naprej. Sestra pa me je, milo rečeno globoko razočarala. Ne mislim, da je slaba oseba, vendar pa je očitno toliko drugačna od mene, da niti ne vem, kakšen odnos bi bil sploh obema v dobrobit. Jaz sem namreč zelo lojalna oseba, za svoje ljudi bi naredila čisto vse. Če bi bila ona na mojem mestu, bi ob ločitvi njen mož v paketu z ženo izgubil tudi mene. Kaj meniš o vsem tem ti, in ostali bralci tvoje rubrike? Hvala za tvoj odgovor.
Potožila nam je: kljub njegovim dobrim 17 cm ne uživa
02. 10. 2015 08.33Brane, živjo! Zelo pogosto prebiram tvojo rubriko in sem se veliko naučila, vendar imam tudi sama eno vprašanje, vendar ga nisem nikjer našla, tako da te bom kar sama vprašala. S fantom sva skupaj 8 mesecev, imela sva spolne odnose od 4 mesca naprej, imela sva "nočne igrice " (s tem ciljam na zadovoljevanje drug drugega bodisi oralno ter z roko, upam, da sem dovolj natančno povedala, kaj mislim), in ko sva to delala, nama je obema bilo zelo fajn, oba zelo sproščena, enako kot pri seksu. Skratka, oba sva zelo uživala, moj orgazem mi je bil res zelo všeč, ker tudi moj fant ve, kaj mi paše in sem tako samo še bolj ravzneta. Vendar pa med seksom mi ni bilo še sploh nekaj ekstra fajn. Prvih 3x me je bolelo, od takrat naprej, ko pa me ne boli, je pa problem drugi ... enako sem sproščena, predigra mi je zelo fajn, tudi med seksom je fajn, vendar še zdaleč ne v taki meri kot pri tistem zgoraj omenjenem. Menjavava poze, fant ima penis več kot zadosti velik (17 cm in pol), vendar mi ni in ni fajn, tako kot bi mi lahko bilo, kot slišim od kolegic. Vse se pogovarjajo, kako je to božansko itd., meni pa je vedno bilo kot bi mi samo nekdo v vagino potiskal nekaj noter in ven, to pa je to. Res ne vem, kaj je z mano narobe, prosim pomagaj mi ... hvala za tvoj trud, zelo ga cenim!
Ko zaradi hčerke trpi partnerski odnos ...
02. 10. 2015 08.13Pozdravljen Brane, rad bi te prosil za nepristranski moški nasvet. Star sem 55 let in sem že deset let ločen. Ko me je žena zapustila, je bila moja hči stara 4 leta, sedaj jih ima 14. Ves ta čas sem bil popolnoma izločen, tudi stiki so bili bolj tako-tako, stvar pa se je spremenila, ko sem dve leti nazaj spoznal ločeno žensko. Hči, ki je bila prej navajena, da sem pritekel na vsak njen migljaj, je kar naenkrat postala zelo pozorna do mene. Prej komaj kdaj, me zdaj nepresano pogreša. Celo to pravi, da bi rajši kot pri mami zdaj živela z mano. Žal to ne bo šlo, sem brezposeln in živim v stanovanju moje partnerke, ki se s tem ne bi strinjala. Vseeno nekako ne razumem obnašanja svoje edinke, ki jo imam nadvse rad, vseeno pa ne bi rad, da se mi podre moja partnerska zveza, ki mi ustreza. Ko hči pride na obisk, se partnerka umakne, ker pravi, da se počuti odveč. Hči pa to izkoristi zato, da mi dela scene, očita mi, da jo zapostavljam, od mene hoče, da greva na počitnice čeprav ve oz, bi lahko vedela, kaj pomeni biti brezposeln in že sam na plečih moje partnerke, skratka vzbuja mi občutke strašne krivde. Vsakič mi naredi histerično sceno, kriči, izsiljuje, na koncu plane v neutolažljiv jok. da ji pri mami ni dobro, da hoče živeti pri meni, da me pogreša itd. Cele noči mi pošilja SMS sporočila, da me ima rada in kdaj se bova ponovno videla. Rad bi to prekinil in jo pomiril, saj jo imam rad in zaradi moje partnerke ni ona pravzaprav v ničemer na slabšem kot prej. Kaj meniš ti, da moja hčerka čuti? Katero čustvo jo tako preplavlja, kako naj pravilno odreagiram? Naj ji ustrežem, se za nekaj časa umaknem, postavim meje, samo tako kot je zdaj ne morem več, po vsakem obisku sem sesut, poln občutkov krivde in čisto brez energije. Brane, prosim moški nasvet.
Ona mu nudi prav vse, on njej pa ...
01. 10. 2015 08.06Brane, živijo. Stara sem 30 let in sem se znašla v situaciji ko nujno rabim pameten moški nasvet, za katerega prosim tebe. Moja situacija je precej zapletena. V službi sem se zapletla s 50 let starim ločenim sodelavcem na vodilnem položaju. Preselila sem se k njemu na njegov dom, kjer živi tudi njegova 18 letna hči. Žena je pobasala denar in se odselila, ter z obema prekinila stike. V dveh letih, kar traja ta situacija, so me določene stvari začele težiti. Moj partner je namreč zagrizen športnik in ima ogromno svojih hobijev, v katerih neizmerno uživa in ga izpolnjujejo. Ob ponedeljkih košarka, torek in četrtek hokej, čez vikende poleti nogomet, kolo, pozimi pa hodi na turnirje kegljanja, skratka, vse hoče maksimalno izživeti. Pravi, da ga je bivša žena zamorila in bi rad sedaj nadomestil. Če grem slučajno z njim, ga čakam kot lipov bog ali pa komuniciram z ostalimi sotrpinkami, in prav nič ne uživam. Ker je tudi precej službeno odsoten, se počutim osamljeno. Tako ga čakam doma, sicer sem tudi sama začela hodit na jogo in jezikovni tečaj, pogrešam pa več doma preživetega časa, ker sem rahlo zapečkarska. Večkrat si ogledujem slike njegove družine, res so izgledali dobro. Vse večkrat razmišljam o njegovi bivši ženi in kaj jo je pripeljalo do tako radikalnega reza. Počasi jo začenjam razumeti. Oba, tako partner kot hči sta hladna, hči še nedostopna, mahnjena na denar in status, skratka, nobene topline in človečnosti ni zaznati. Glede na to, da si želim tudi svoje družine, kakšna misliš da bi bila moja prihodnost, če se nič ne spremeni? Ima sploh smisel? Zase vem da ga ljubim, kaj pa on? Je tak življenski stil egoističen? Vem, da ga nimam pravice omejevati, postajam pa nesrečna in vse bolj v dvomih. Kaj me čaka v prihodnje, ga bo minilo? Kot poznavalca moške psihe te prosim za iskren komentar in nasvet.
'Spremenil se je v pošast, pošast, ki sem jo ljubila!'
30. 09. 2015 07.52Živjo Brane, v Sloveniji sem živela zelo revno in nesrečno življenje, od nekdaj sem si želela in si zamišljala uspešnost, veselje in ljubezen v tujini. Skratka, želela sem daleč stran začeti znova. Pred dvema letoma sem spoznala fanta prek spleta, oba sva bila nora en za drugim, pogovarjala sva se ure in ure ... Tako močno povezavo sva čutila, da sva se po dveh tednih odločila videti. Pustila sem vse za seboj (družino in dom) in odšla na letalo v pričakovanju nove ljubezni ... Pričakal me je s toplim poljubom in objemom. Vse je bilo tako pravljično, zaljubila sva se na prvi pogled. Pustil je službo, le da bi bil z menoj. Bila sva nora, počela sva vse skupaj, delila vse, jokala in se smejala ... Počutila sem se ljubljeno in srečno. Čas je mineval in spoznala sva, da najina ljubezen raste, zato sem ostala ob njem. Po nekem času je neuspešno iskal službo, živela sva v majhni sobici, praznih žepov. Nič več nisva mogla početi, nikamor nisva mogla iti ... Začel je biti agresiven, sebičen, gledal me je z drugačnimi očmi, moški v katerega sem se zaljubila, je v zelo kratkem času izginil ... To ni bilo vse, najina intima je izginila, zapiral se je v sobo in pogovarjal z ženskami prek spleta o zelo intimnih stvareh, ko sem to zvedela sem želela oditi in mu to tudi povedala. Začel je jokati in me prosil, naj ostanem, povedal mi je, da me potrebuje in da rabi čas, da zaceli rane. Nisem vedela, da se je le dva meseca preden sem prišla, ločil, izgubil hišo in nerojenega otroka. Prosil me je le za čas in podporo, zbrisal je vsa sporočila in uničil telefon. Poskušal je biti znova fant, ki sem ga spoznala, vendar neuspešno. Postal je pošast, pošast, ki sem jo se vedno ljubila in nisem mogla zapustiti. Bila sem nesrečna in brez vsega, vseeno sem mu želela pomagati, zapadel je v depresijo, celo jesti ni hotel. Po nekaj mesecih sem ugotovila, da je znova na skrivaj ure in ure z ženskami na spletu, znova sem bila prizadeta. Znova sem mu grozila, da bom odšla, tokrat je agresivno postopil, me udaril in začel kričati in jokati, da me ljubi in da mi želi dati vse, ampak ne more, in da sem prišla v njegovo življenje prezgodaj, saj še ni pripravljen na zvezo in se počuti zvezanega ob meni. Želel je biti samski in svojo agresijo in nesrečno preteklost odvreči, preden skoči v zvezo, obenem se je zaljubil in se ni mogel upreti. Čeprav boleče, sem ga nekako razumela, dala sem mu svobodo in bila sva odkrita, kaj bo s kom počel. S tem se nisem strinjala, vendar vem, da drugega nič ni mogel početi, saj sva bila finančno v zelo slabem stanju, on pa tudi psihično nestabilen, zato sva vedno bila zaprta v sobi. Bil je vesel, ko je flirtal na spletu, ker se je tako odklopil od sedanjega stanja in preteklosti. Priznal je, da se ne prepozna in da mu je žal, ko me vidi nesrečno, saj bi dal vse, da me osreči, za to pa ni sposoben. Po nekaj mesecih, še vedno nesrečen, je dobil službo, še vedno je prepričano stal za tem, da mora nekaj narediti, da svojo preteklost zakoplje. Odšel je k ženski, ki je bila zelo neprivlačnega videza, saj mi je hotel pokazati, da to nima veze z menoj, bil je odkrit in mi povedal, kaj želi početi in če želim, mi bo to dokazal z videom ... Poskušala sem nesebično razumeti, da on to potrebuje ... Ko je odšel, se mi je srce zlomilo, bila sem jezna in užaljena ... Danes je tak, kot je obljubil, da bo, vso negativo je izgubil, ponovno je moški, v katerega sem se zaljubila, daje mi vse in je vesel, kar si želim ... Jaz pa mu še vedno, v strahu, da bo ponovno izginil in me ponovno zlomil, zmedena in jezna ponavljam preteklost, želim se prepustiti in zaupati njegovi stabilnosti, želim biti srecna. Ljubim ga, ampak v najino zvezo prinašam samo negativo, kaj naj naredimmmm??? Hvala
Že tri leta se ji meša od želje po spolnosti, a ...
22. 09. 2015 15.37Pozdravljen, Brane! Nujno potrebujem tvojo pomoč. Meša se mi že skoraj 3 leta. Takrat se mi je 'prvič' skoraj zgodil z moškim mojega življenja. Bila sva že nad tem, da se začneva mečkati. To mi ni bilo tuje. Potem me je zavrnil, ker sem mu (ne vem, kaj me je pičilo) malce pred tem rekla, da do njega čutim nekaj več. Pa sama nisem za zvezo brez seksa, bog ne daj! Mi pač malo več pomeni, zato bi to rada doživela z nekom, do kogar mi je mar. Nisem ku**a, da bom dala prvemu, ki ga srečam. Torej, po vseh teh letih me še vedno spolno privlači le on. Nisem več za zvezo, ker vidim, da resnih ljudi ni več na svetu, bi pa vseeno rada poskusila. Seks brez obveze, mislim. Po nečemu, kar sem z njim doživela zadnje dni, sklepam, da bi me še vedno rad položil, šlo je za poglede in 'pogovor brez besed', jaz pa ne vem, kako in ali naj mu sploh namignem, da sem še vedno za. Večkrat sem vsa mokra že od misli nanj, seks pa se mi gnusi z vsakim drugim. Od 'šlatanja' naprej ni šlo še z nikomer, zadnje čase pa se mi še ob misli na poljubljanje obrne želodec. Če nekdo že samo reče, da bi rad spal z mano, ga ustavim, ker vsakega moškega primerjam z njim. Hvala za tvoje odgovore in krasne prispevke vseh tistih, ki te potrebujejo/-mo! Lp, Nepotešena
24-letni Slovenec priklenjen na voziček, in to je njegova velika težava
11. 09. 2015 09.47Brane, pozdravljen! Imam velik problem. Star sem 24 let in še vedno sem samski. Drugače sem na vozičku. Mislim, da kar dobro zgledam, saj se ukvarjam s športom, vendar mi manjka samozavesti … torej, kako naj pristopim do punce na ulici ali kjerkoli, jo ogovorim, saj do zdaj sem vsako samo pozdravil, naprej pa nisem vedel, kako naj oz. kaj naj rečem :( Upam, da mi boš dal kak dober nasvet, ker bi rad spoznal kako dekle. Levček_24
Bralec v dilemi: Od žene prejel nenavaden predlog!
10. 09. 2015 08.22Brane, pozdravljen. Večkrat z zanimanjem preberem tvoje odgovore in se v večini tudi strinjam z njimi. Zato upam, da odgovoriš tudi na mojo dilemo, ki me precej muči. Z ženo sva skupaj 13 let, imava dva otroka, zakon je dober, veliko se pogovarjava in si poveva vse, tudi v spolnosti. Žena mi je enkrat med seksom predlagala, da si želi, da bi poskusil še s kakšno žensko. Priznati moram, da me je najprej šokirala, ampak ker si ponavadi poveva vse fantazije, me je to še bolj vzburilo, prav tako misel, da bi tudi žena poskusila z drugim (kar si tudi sama želi). Postavila sva si nekaj mej (mora biti neznanec/ka, domov se jih ne vozi ipd.) in moram priznati, da je zaradi teh fantazij seks še pogostejši in boljši. Oba pa sva nekako zadržana ko bi moralo priti do uresničitve tega in po domače povedano "nimava jajc". Sam sebe nekako presnetim vsakič, ko jo vzpodbujam, naj poskusi, po drugi strani me je pa strah kaj pa bo potem ko bo, kako bom odreagiral. Vem da dokler se to ne bo zgodilo, ne morem vedeti. Težava je v tem, da se vsakič ko pomislim na to, da bi žena seksala z drugim vzburim in me misel na to zelo vznemirja, ko pa to mine, pa pride za mano misel, da je žena seksala z drugim moškim in me prične stiskati. Ne vem namreč, kako bi to dejstvo sprejel, če ali ko se bo to res zgodilo. Tega ne jemljem kot varanje, ki ga absolutno ne podpiram, temveč kot neko popestritev spolnosti kot je rekla žena, ker je le vključeno soglasje partnerja. Tudi na vprašanje ali je kaj narobe v spolnosti, da je to sploh predlagala, sem dobil odgovor, da ne, da je super in da vedno doživi orgazem, da jo pa vznemirja misel na popestritev po toliko letih. Bojim se tega, da bi nama po kakšni taki popestritvi razpadel zakon, ki je resnično dober, česar si pa ne želim, saj se imava z ženo zelo rada. Ko takole prebiram razne forume, kjer so takšni in drugačni odgovori, skoraj povsod piše, da v večini primerov takšni "eksperimenti" vodijo v razpad zakona, kar mi pri samem premlevanju prav nič ne koristi. Ker si želim ohraniti zakon po eni strani, me pa taka popestritev po drugi strani tudi zelo mika, se obračam nate v upanju, da mi boš lahko kaj svetoval, čeprav se zavedam, da moram to v glavnem razčistiti pri sebi in z ženo. Tudi moje pisanje verjetno nima nekega zaporednega smisla, ker mi misli skačejo sem in tja in vsakič se pojavi nekaj novih vprašanj "kaj pa če...". Hvala za odgovor. Obupanec.
26-letna Slovenka še nikoli ni imela spolnih odnosov, sedaj pa ...
04. 09. 2015 10.14Živijo, Brane! Prosila bi te za nasvet. Pred kratkim sem spoznala fanta. Spoznala sva se prek Badooja in šla na prvi zmenek. Imela sva se zelo lepo. Zdaj pa sem malo v zadregi, ker mi je rekel, da bi seksala. Jaz sem bila do sedaj samska, imam pa 26 let. Pa nisem imela spolnih odnosov. Dugače se zelo v redu ujameva.
Slovenska 24-letna devica zaupala najbolj intimne podrobnosti
01. 09. 2015 07.39Pozdravljen, Brane! Po mojem imam “problem”, ki ga pri mojih letih nima prav veliko žensk oziroma deklet. Pri 24 letih sem še devica in temu primerno zelo neizkušena. Vsaj v postelji. Naj ti to bolje povem. Nimam izkušenj s spolnim občevanjem oziroma različnimi položaji in me to skrbi. Nobenega posebnega razloga ni za to, da sem še deviška. Nisem verna, nimam nobenih zadržkov do seksa in zelo rada se samozadovoljujem (vedno mi pride), ampak enostavno do nedavno še nisem srečala fanta – moškega, ki bi ga imela dovolj rada in mu dovolj zaupala, da bi šla z njim do konca. Mu dala, kot včasih rečeš ti. Zadnje čase, odkar zelo rada berem tvojo super rubriko, tudi zato, ker upoštevam tvoj nasvet o tem, da ženske, če želijo imeti resno zvezo z moškim, ne bi smele v posteljo z novim moškim najmanj tri mesece. Od treh fantov, s katerimi sem se dobivala v zadnjem letu, se je eden nehal zanimati zame po dveh tednih, dva pa po približno treh tednih, ker nisem hotela z njimi v posteljo, ali jim dovolila z rokami pod pas. Eden izmed njih mi je, medtem ko sva se prvič po francosko poljubljala, na vsak način hotel roko potisniti v svoje hlače in na svojega otrdelega korenjaka. Mimogrede: rada pogledam lepe penise in se jih ne bojim, da ne boš mislil, da imam kakšne zadržke do seksa zaradi penisa. Pred približno tremi meseci sem končno srečala leto dni starejšega fanta, v katerega sem se zaljubila. Mislim, da se je tudi on vame. Najina zveza zelo lepo napreduje. Veliko sva skupaj, pozoren je in nežen in me ne sili v posteljo, kamor pa si z njim sama vse bolj želim. Tu se začne “problem”. Sprašujem se, ali naj mu povem, da sem devica oziroma to, da sem seksualno neizkušena. Moram ti reči, da se meni to ne zdi ne vem kakšen problem, skrbi pa me, ali bo on iz tega delal problem. Malo me tudi skrbi to, kot sem že omenila, ali bom znala občevati tako, da bo on zadovoljen. Hvala za čim prejšnji odgovor. Nedotaknjena
Ko 'plejboj' odkrije, da penis ni edini organ, ki ga ima
14. 08. 2015 07.51Brane. Mogoče imaš zame kak nasvet. Sploh nisem prepričan, ali imam problem in kaj naj si sploh mislim. Pred 5 leti sem preko poslovnih vezi spoznal punco, ki mi je obrnila svet na glavo. Ker je bila v zvezi, sem jo pustil pri miru, potem pa opazil, da me tudi ona gleda na podoben način in sva se 'poštekala'. Obema je postalo jasno, da je nekaj med nama, vedno je bilo napeto, metuljčki in vse te bedarije, v katere nikoli prej nisem verjel. In pri taki privlačnosti, prvi zame, je seveda vsakemu kretenu jasno, da enkrat poči. In je. In kar naenkrat sem bil kretensko zaljubljen, hopsal po svetu in živel samo še za to, da jo vidim in da delam z njo karkoli – lahko bi si zaželela, da sadiva rožice in bi to tudi počel. Butasto, a ne? Pred tem sem dobil vsako punco, vsaka je padla na moje fore. Če sem bil pri volji, sem jih lahko v enem tednu podrl tudi pet, po resni zvezi pa nisem imel potrebe. Ona? No, samo njo bi lahko podiral do konca življenja, imel z njo vse tisto, kar se mi je zdelo najbolj neumno in klišejsko, vse bi naredil zanjo. Tako pametne, razgledane, ok in povrhu vsega še lepe in seksi punce še nisem srečal, pa sem jih veliko videl, spoznal in kdaj tudi dol dal. Ta ženska je bila narejena zame. Problem je bil seveda njen fant. Videl sem jo, da se je vame zaljubila bolj kot je bila kdajkoli vanj, toliko že znam oceniti ljudi. Pa me je hitro prebrala (včasih je res hudič, če je ženska pametna), kakšen sem ali sem bil glede punc, se ustrašila in padla v dilemo, v kateri se sam ne bi želel nikoli znajti. Ni mogla stran od njega, od mene pa tudi ne, zatrapan, kot sem bil, pa sem seveda bil vedno na razpolago in si zaradi tega šel obupno na živce. Dvakrat se je odločila zanj, po tem je prišla k meni. Če je ne bi poznal, bi rekel, da me je vlekla za nos, pa to zelo dvomim, enostavno sva narejena en za drugega. Ali pa sem samo en velik bedak, ker verjamem v to. Fantu je takrat povedala zame, ne vem, kaj se je dogajalo, vendar tudi jaz je ne bi spustil nikoli iz rok, tako da - nerad priznam - tipa razumem. Predvidevam, da je delal vse, samo da bi ostala z njim. Pa je potem enkrat kot strela z jasnega prekinila z mano, očitno sem jaz za razliko od njega naredil premalo, kako naj si to drugače razlagam? Bil sem čisto na tleh. Nobena me ni zanimala niti jih nisem gledal, blodil sem okoli s frendi, shujšal in bil zoprn in siten. Zaradi njenih žalostnih pogledov vsakokrat, ko sva se srečala, me je samo še bolj ubijalo, saj sem vedel, da me ljubi. Jasno je, da se je morala odločiti in se je. Ne vem, ali je bila srečna, nisem prepričan. Ne vem niti, kako sem preživel zaporedje dogodkov, ki so sledili in bombo za bombo, ki so padale name po tem – njuna zaroka, poroka, dobila sta sina. Nisem je videl, izvedel pa sem vedno vse. Bilo je, kot da bi hodil po minskem polju. Ko je nisem videl že leto in pol, sem se za silo pobral, začel 'pecati' bejbe, bil sem stari jaz, vseeno pa mi je nekaj manjkalo. Nato sem pred pol leta spoznal super punco. Ni ona, je pa velik približek temu. Rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim. Težava je ta, da sem to fatalno bivšo spet srečal. In jo iz meni neznanega razloga srečujem vsaj enkrat na teden na najbolj butastih lokacijah. Vse je ostalo enako, njena pojava, smeh, dodatno pa me je pritegnila njena odraslost, nova energija. Prisežem, da me gleda žalostno in kot da obžaluje nekaj, kot da bi mi rada nekaj povedala in rad bi vedel, kaj se dogaja v njeni glavi. Punco imam rad, vse je ok, občutek pa imam, kot da se bo nekaj sesulo. Kadar bivšo srečam, se pozdraviva, v zraku je neka čudna napetost, neizrečene besede, nato greva en mimo drugega, se mi pa zdi, da bi se lahko na mestu srečanja nekaj vžgalo. Še vedno čutim isto, ona je prava, vendar mogoče bolj nedosegljiva kot takrat. Slabo vest imam do punce, saj bi rad imel en temeljit pogovor z bivšo. Kar naenkrat se mi tudi ne zdijo več butaste romantične zgodbe o tem, kako sta se po dolgem času dva usojena srečala in na koncu pristala skupaj, ker tako mora biti. Zdi se mi, da kar nekaj čakam pa ne vem, kaj. Sploh ne vem, med čim sem razklan, itak imam občutek, da je nikoli nisem zares imel. Frendi so mi rekli, da sem nor, ker si del mene še vedno želi biti z nekom, ki bi s sabo v vsakem primeru pripeljala še en »paket«, ob sebi pa imam najboljšo punco na svetu. Sem zmešan, ker me »paket« pri vsem tem še najmanj skrbi? Je možno, da sva se takrat spoznala ob nepravem času in je prepozno za naju? Mogoče je tako zato, ker nikoli nisva imela prave priložnosti. Bi mi pomagalo, če bi se enkrat res dobil z njo in se pogovoril? Enostavno ne vem, kako naj jo izbrišem iz glave, ne vem niti, ali si to želim. Ne vem, kaj se dogaja z njo, ali je še vedno z njim, kje zdaj živi, kaj dela in če je srečna. Nekaj me bega, pa ne vem, kaj. Besen sem, ker imam v glavi samo njo, odkar jo poznam. Ko gre za njo, moja pamet odpove.
On se ločuje, žena pa ...
14. 08. 2015 07.37Pozdravljen, Brane. Večkrat sem prebirala tvoje nasvete in sedaj sem se opogumila in ti pišem, če mi lahko pomagaš. Imam fanta dve leti, ki je poročen, vendar se ločuje. Ampak to ločitev zavlačuje, saj želi na miren način in v dogovoru se ločiti. Pravi, da je veliko navezan na svoje otroke, kljub temu da so odrasli. Ima vnukinjo in vsi skupaj živijo. Enkrat se mi je zaupal, da mu je težko povedati otrokom, kakšen jim bo dal zgled, še posebej ta starejši hčeri, ki ima otroka in je ločena, ta mlajša pa ima fanta in živita posebej. Nimam več potrpljenja in volje poslušati, da bo uredil. Večkrat sva se skregala na to temo, saj so potem tudi ostale stvari pogojene, s tem najino druženje, saj sva omejena, ker vsak večer gre domov. Ne vem, kaj naj, imam občutek, da zavlačuje, pa ne zato, ker noče, ampak ker ne more, je zelo čustven in navezan na njih. Toliko sva prejokala skupaj, da mislim, da bova kar pregorela. Jaz ne vem, kaj naj naredim, tudi sedaj, ko ti pišem, mi je tako hudo, da jokam. Rada ga imam, se zelo razumeva, dopolnjujeva in je tudi dober do mene, vendar ne zmore narediti tega koraka, jaz sem nemočna tukaj, saj nimam kaj za narediti, potrpljenja nimam več in ne želim tako več živeti. Želim imeti resno zvezo, in to sem mu tudi povedala, to vse ve, moje želje, vendar ne naredi ničesar, razen da se trudi vsak dan, ampak zame to ni to in ne želim biti v takšni zvezi. Kot sem opazila, bi in meni in njim vsem ugodil, in tako bil na dveh straneh, vendar jaz tega nočem pod nobenim pogojem. Sem v brezizhodiščnem stanju, ne vem, kaj naj, ko se razideva, sva par dni narazen in mi je zelo težko, potem se slišiva, se dobiva, pa potem izbruhnejo stvari zopet na plano, tako da se vrtiva v začaranem krogu. Iščem in molim za znak in moč, kaj naj naredim. Prosim te za tvoje mnenje, morda mi bo pomagalo razsvetliti moje trenutno stanje. Hvala.
Ivone po seksu v pisarni ni želel več
14. 08. 2015 08.24Spoznala sva se pred približno sedmimi meseci. V trenutku sva si bila všeč. Kemija in privlačnost sta bili obojestranski. Kakšen mesec po tem prvem srečanju me je poklical (kontakt je vzpostavil on) in zmenila sva se za večerno srečanje v lokalu. Ob čaju in kasneje vinu sva klepetala kakšne štiri ure. Omenil je tudi, da ima dva polnoletna otroka. O tem ali je poročen ali ne, se pravzaprav niti nisem kaj dosti spraševala. Na koncu me je pospremil do doma in pred vrati poljubil na lica. In potem nobenega glasu od njega več. Približno tri mesece potem sem jaz poklicala njega. Bil je vesel in je takoj predlagal, da se srečava. Na drugem srečanju v lokalu sva najprej kakšno uro klepetala, potem pa kramljanje nadaljevala v njegovem bližnjem poslovnem prostoru, kamor me je povabil na šampanjec. Pravzaprav ni kaj dosti okleval in je kmalu prešel na dotike in objeme in vse ostale intimnosti, ki temu sledijo. Bila sva intimna in v tem sem neizmerno uživala. Bil je odličen ljubimec - brez predsodkov ali kakršnihkoli zavor. In takoj zatem je v pogovoru omenil ženo - prvič, in sicer v kontekstu krajših počitnic na morju, kamor je odšel z njo. Jasno sem pokazala oz. povedala, da pravzaprav nad spoznanjem, da obstaja žena s katero živita neko družinsko življenje, pravzaprav nisem navdušena. Naslednjič sva se srečala po tem njegovem nekajdnevnem morskem oddihu. Vendar tokrat nisva bila intimna. Razšla sva se z dolgim poljubom na usta. In potem se nisva več videla. Jaz sem ga sicer potem se kontaktirala, vendar ni izrazil želje po srečanju. Omenil pa je tudi presenečenje nad tem, da stvari tako resno jemljem. Pred kratkim sem ga znova poklicala in predlagala, da se vidiva - formalno, kot prijatelja. O vsem tem sem se želela odkrito pogovoriti, in sicer zato, da grem potem sama lahko lažje naprej (česar mu po telefonu seveda nisem razlagala). Najprej se je strinjal, a se je kasneje temu srečanju elegantno izognil. Nekoliko sem v dilemi, ker ne vem, kako naj si razlagam to obnašanje - počutim se izigrano in razvrednoteno in ob tem me bega ravno ta magična privlačnost, ki jo čutim in dejstvo, da mi je v intimi tako zelo ustrezal. Pa čeprav je dobrih deset let starejši. Hvala za mnenje. Ivone
Ga je pretirano ljubosumje 'pokopalo'?
06. 08. 2015 08.05Pozdravljen Brane. Moram te pohvaliti res daješ dobre nasvete in verjamem, da si pomagal že mnogim v težkih situacijah. Sam jih nisem imel veliko, vendar sem še vedno veliko prebiral. Vendar imam sedaj žal en problem. Dogaja se približno en mesec. Star sem 22, punca je stara 21. Skupaj sva malo več kot 4 leta. Kot vsaka zveza so tukaj vzponi in padci , vendar sva vse prebrodila. Jaz sem redno zaposlen, punca obiskuje faks in dela preko študentskega servisa. Do punce imam dobre pol ure vožnje z avtomobilom. Z punco sva se videvala vsak vikend, prihajal sem pa tudi do nje med tednom. Skupaj sva šla velikokrat na morje, se imela lepo in se ljubila kot vsak par. Vendar, ko je imela izpitno obdobje sva se malo manj videvala. Jaz sem moram delati tudi včasih kakšno soboto. Punci zaupam in vem, da me ne bi prevarala, saj ko je prevara je potem konec. Zadnje čase ima malo manj časa in se manj videvava. Seveda ji dovolim kot tip, da hodi ven z kolegicami in kolegi. Pravi, da včasih pretiravam in delam dramo za brez veze in, da je vse v redu . Veš sem bolj čustven tip človeka, tako, da ji rad pišem tudi lepe in romantične sms-e. Sms-i so ji všeč, vendar pravi , da včasih pretiravam. Videl je sedaj nisem skoraj 2 tedna in me malo skrbi. Kaj misliš Branko... ali to zvezo nadaljujem ali jo raje prekinem ? Lp Obupan22
Naj se jim priključi ali gre?
05. 08. 2015 08.20Ne morem verjeti, da sem ena izmed tistih,ki ti pišem. Res ne ve, kaj naj storim. S fantom sva skupaj skoraj 4 leta in je obseden z video igricami. Star je 26 let. In še ena stvar je, zdi se mi, da mu je z menoj bedno. To sklepam po tem, ko sva narazen in se meniva, kdaj se bova videla, sem vedno jaz tista, ne pretiravam ... Prav vedno jaz dajem pobudo, kdaj bova se videla, če pride k meni ali jaz k njemu. To sem mu že večkrat omenila, njegov odgovor pa je vedno isti, in sicer, da ni pomembno, kateri da pobudo. Ne da se mi več z njim načenjati te teme, ker je odgovor vedno enak. Plus, ko se pol zmeniva, kdaj se vidiva oz. jaz dam pobudo, če pride jutri k meni, pride vedno zvečer. Čeprav je cel dan doma, ne pride nikoli prej. Saj razumem, da sva potem skupaj nekaj dni, ampak mi daje občutek, da nima interesa, da bi se videla. In ja, če se vrnem k igricam. Ko sva skupaj, jih igra po 4 ure na dan, včasih več. Pa še pol, ko sem pri njemu, hodiva okoli k njegovim kolegom, njegov izgovor je sicer, da se druživa, ampak dejansko on tam igra igrice, jaz pa sedim kot bud*ala. Res ga imam rada, skupaj sva že dolgo in ga ne morem pustiti. Veliko sem premišljevala, in vedno pridem do enakega zaključka, da nisva za skupaj. Ampak ga enostavno ne morem pustiti. Ne vem, kaj naj storim. Res te leeeepo prosim za en dober nasvet ! V upanju da mi boš odgovoril, se ti fuuul zahvaljujem!! Pozdravček!
Tako dolgo jo že 'nateguje' ...
24. 07. 2015 07.34Pozdravljen, Brane. V zvezi s fantom sem že štiri leta, stara sem 29 let. Fant že od vsega začetka dela v tujini. Sprva je rekel, da naj potrpim kakšni dve leti, da bo potem vse lažje in se bodo stvari umirile. Pa ni bilo ravno tako. Njegovi nameni so dobri - kot pravi, priskrbeti osnovni kapital za družino, kar mu doma žal ni uspevalo, prve dve leti pa sta bili tudi poslovni polom v tujini. Takoj po začetku zveze se je preselil v moje najemniško stanovanje, v zvezi s čimer sem na začetku imela čudne pomisleke, ker se ni sam ponudil, da bi plačal del najemnine, jaz pa tudi nisem imela občutka, če je prav, da mu rečem, ker je bil veliko časa v tujini. Sama sem na koncu zaradi plačevanja šolnine zašla v situacijo, da si stanovanja več nisem mogla privoščiti in sem mu to vsakič ob plačevanju najemnine dala jasno vedeti, pa se ni odzval s kako gesto, jaz pa nisem take narave, da bi kaj zahtevala. Tako sem si sama pri sebi nekega dne dala rok in ker se ni ponudil sam, da bo kaj prispeval, sem stanovanje preprosto odpovedala, nakar je bil šokiran in se čudil, kaj nisem nič rekla ... V glavnem, ne vem, ali se človek igra z mano. Za tem sva zadevo nekako razčistila, si odprla skupni račun, da ne bi bilo več dilem. Pa se je tam začelo. Potem ga je bilo treba opominjati, da je treba nakazati na skupni račun. Grrrr!!! Nerada prosim. Težava je bila seveda spet v poslu in v tem, da je najin proračun prišel zadnji na vrsto za plačilo. Saj sem jaz v službi in imam redno plačo, kaj penim ... Bo že naslednjič nakazal za naprej pa nazaj. In je res, ampak meni je šlo na tone živcev in glede na nespoštovanje dogovora, mislim, da bi moral ubrati drugačen ton govora. Nespoštovanje do mene kot ženske ali pač karakter??? V glavnem, dve leti sta minili, totalni bankrot. Nova ideja - odhod za nekaj mesecev še dlje. Meni se je zvrtelo. Not my style! To ni zveza. Ampak je brezkompromisen, samo ta projekt, da se izkopljem nazaj, tri, morda šest mesecev. Zgodilo se je leto. In sem mislila, da je to to. Rekel mi je, da ne gre nazaj. Potem pa mi čez teden dni pove, da spet gre. Po odhodu sem od šoka kar zbolela. In potem je bilo tako še leto dni. Odselila sem se. (Spet!) In ko je prišel nazaj, sva se spet dobila in našla kompromis - skupaj, doma ali v tujini, ne da več sam odhaja. Res je to zame malo težje in bi terjalo malo več angažmaja in časa, pa še zdravstveno sem malo ovirana pri izbiri okolja. V glavnem, on bi se moral tudi meni prilagoditi, počakati. No, pa se ni, čez pol leta je spet sledil šok - spet nov projet na terenu - sam. To pač moram, to pač bom, za družino, malo še potrpi, bo mi uspelo, da nama bo v prihodnje lažje. Jaz pa na tri mesece v svojih "rosnih" letih vidim fanta za 14 dni, vmes pa samevam v tihem stanovanju in se zavedam, da sem v težji situaciji, kot če bi bila zares sam(sk)a. PS: Opis fanta morda zveni negativno, pa še zdaleč ni samo to, sicer ne bi toliko let z njim potrpela. Ampak za neke stvari pa sem (očitno? ali pa ne?) izgubila občutek? Kaj je realno v današnjih časih, ko ni služb, ne vem več? Vidim mnogo prijateljev, ki imajo velike skrbi zaradi izgube službe in nekako razumem to vizijo, po drugi strani pa ne želim, da je to samo potuha, izgovor za to, da se dela grdo z mano, da sama delam grdo s sabo. Ne vem več, kaj je prav. Kaj meniš? Naj dodam še tole, da sem sama hudo težko vzdržna in se sprašujem, če je mogoče, da 'tapravi dec', kot je on, zares zdrži brez (čeprav skos prepričljivo zatrjuje, da se pač samozadovolji in ni nobenih drugih indicev). Marsikdo mi zatrjuje, da tega moški ne zdržijo. Jaz mu sicer verjamem, čeprav sem tudi sama že precej na meji vzdržnega in se sprašujem, ali ima vse to smisel. Hvala ti in lep pozdrav! Pozdravček!
Bralec prosi za pomoč: Dekle 'zlorablja' njegov anus
17. 07. 2015 07.39Oj. Imam eno težavo in bi te prosil za nasvet. S punco sva skupaj že dobre 3 leta in imava lepo urejeno razmerje, zaljubljena še vedno kot na začetku, drug drugega dopolnjujeva na raznih področjih, si zaupava, redno seksva. Skratka, klapa vse tako kot mora. Pa vendar me je zdaj nekaj zmotilo: oba imava rada fetišistične zadeve (dominanca, bičanje, priklenjanje ...) in velikokrat probava kakšno novo zadevico. Kakšne 2 meseca nazaj pa sva gledala porniče in si je zaželela preizkusiti analni seks na meni. Seveda sem se strinjal, kaj pa veš, mogoče bi mi pa pasalo. Že naslednji dan je šla v erotic shop in si nabavila strap-on dildota in isti večer sva zadevo tudi sprobala na meni. Težava pa je v tem, da jaz tega nikakor nisem mogel sprejeti, ker mi enostavno ni bilo všeč, ko pa sem videl njo, kako uživa v tem in kako jo to "rajca", sem se nekako prisilil in tudi jaz "užival". To se je nadaljevalo kakšne 14 dni, nato pa sem začel 'glumiti' in iskati izgovore (driska, bolečine v anusu, napetost, itd.), ona pa je vedno slabe volje, ker bi pač rada to ves čas počela, jaz pa enostavno ne morem, ker tega ne prenesem. Rabim nasvet, ali ji naj povem, da ne zmorem? Strah me je njenega odziva, saj vem, da v tem analnem seksu, ki ga izvaja na meni, uživa še bolj kot v kakršen koli drugem seksu. Pomagaaaaj!
Bralka v sobi našla spominsko kartico, na njej pa ...
16. 07. 2015 08.03Zdravo, Brane. Nujno rabim tvoj nasvet. Sicer ne vem, ali mi lahko pomagaš, ampak tako sem obupana, da ne vem, kaj naj. Da povem svojo zgodbo. Sem punca, stara 25 let, imam fanta, 5 let starejšega. In pa brata, 10 let starejšega, in on ima punco, 6 let mlajšo. Ponavadi se veliko piše o sebi in partnerju. Jaz pa imam večji problem, zato bom vključila mojega bratca, ki ga imam nadvse rada. Najprej naj opišem mojega dragega brata, ki je tudi moj oče, mama, najboljši prijatelj, zaupnik in oseba, ki mi pomeni največ v življenju. Najin odnos je skozi zelo poseben. Očeta in mamo sva izgubila v nesreči, ko sem bila stara 13 let. Od takrat je zame skrbel, mi nudil podporo, skratka, super sva se razumela skozi. Moj brat je drugače zelo čeden moški, športnik, velikega srca, nadarjen, široko razgledan z izjemno kariero in pa izjemno čustven.Tako sem to napisala, da bi lahko sklepal, da sem zaljubljena vanj, in rekla bi, da sem, ampak seveda zelo zelo drugače - bratovsko. Kot sem napisala, zaupava si čisto vse, med nama ni bilo skrivnosti. Ko sem bila razočarana v ljubezni, mi je nudil vso podporo, me ščitil, spodbujal in pa tudi obratno. Pred leti je pa spoznal partnerko, v katero se je noro zaljubil in nastali sta dvojčici, sedaj stari 1 leto. Tudi z njegovo partnerko sva se super ujeli in postali dobri prijateljici. Jaz sem študirala v tujini in po končanem študiju sem se vrnila v Slovenijo, ker nisem imela še rednih dohodkov, mi je brat pomagal, tako da sem se preselila k njim. Super smo se razumeli. Vmes sem spoznala resnega fanta, finančno preskrbljenega, ampak še neosamosvojenega od družine. Brat mu je ponudil, da se lahko preseli k nam, da sva lahko skupaj, dokler si ne najdeva stanovanja. Vse super. Skupaj smo hodili na morje, izlete, imeli smo se tako super, da sva malo pozabila na selitev. S fantom sva želela prispevati denar za stroške, ampak brat nikoli ni hotel vzeti nič, zato sva kupovala vse za gospodinjstvo, bratu sva za rojstni dan kupila celo športni avto, katerega je vedno želel. Res smo se imeli skoraj že pravljično. Do nekaj dni nazaj. Tukaj se je pa začela nočna mora zame. Med pospravljanjem najine spalnice sem našla sumljivo skrito spominsko kartico. Vedela sem, da moja ni, ampak ker je skrita v najini sobi, sem vedla, da je od fanta in sem morala preveriti. In na njej sem našla posnetke spolnih odnosov med mojim fantom in zaročenko od mojega brata. Veliko posnetkov. Srce mi je prenehalo biti, mislila sem da bom umrla. V tem primeru bi se kot vedno zaupala bratu in on bi mi nudil tolažbo, če ne bi šlo za njegovo zaročenko. Sedaj sem zlomljena, ne vem, kaj naj. Če bratu povem, mu sesujem svet. Takšnega razočaranja on ne bi prenesel, ima preveliko srce. Če mu ne povem, bom prvič neodkrita do njega in mu ne bom mogla nikoli pred oči. Sedaj sem čisto trda, fant nekaj sumi, ne spustim ga blizu, ne upam pa ga nagnati, ker si ne upam povedati, da vem vse. Zanj mi je takoj postalo vseeno, za brata mi pa ni. Krivo se počutim. Ne morem verjeti, kaj sem naredila nekomu, ki mi pomeni vse. Pa še dve majhni dojenčici imata. Kako naprej? Brane, prosim za res dober nasvet. In prosim čim prej.
Z vsemi temi je spal?!
10. 07. 2015 08.19Pozdravljen Brane! Moje ime je A in imam težave v netipični vezi. Na kratko o meni, sem 26-letni tip, trenutno brezposlen, zaljubljen do ušes v svojo simpatijo, ki mi vrača ljubezen, nežnosti in lepe besede. Vendar, ker sem po naravi malo preveč radoveden, sem večkrat partnerja povprašal o preteklosti, na katera je recimo odgovarjal, vmes pa dodajal malo ogorčenja. Že takrat sem dobil občutek, da ni vse tako kot pravi. Dnevi so minevali in postopoma pa so majhne skrivnosti prišle na dan. Imel je spolne odnose z ljudmi, za katere je sprva govoril, da jih ne pozna, itd. Imela sva hiter in nenavaden prepir glede tega, v katerem je priznal in dodal, da je storil to za moje bolje. Zdi se mi pravično, da poudarim, da so se te avanturce zgodile pred pričetkom najine zveze. Vsake toliko pogledam po telefonu, vendar se malo počutim krivega, kajti nisem tako nezaupljiv, vendar mi ne da miru dejstvo, da se je za take ''minimalce'' brez zadržkov zlagal ljubljeni osebi v obraz; in to tudi brez karšnih koli težav. Na koncu dneva sva se tudi pogovorila, vendar sem jaz izpadel ljubosumni partner. Kar mi tudi ustreza, ker se zavedam, da malo sem, ampak se mi pa zdi tudi bistveno, da si partnerja slepo zaupata, tukaj pa nastane problem, kajti jaz njemu ne zaupam več 100 % in to me moti. In jaz ne vem, če bi želel biti v taki vezi, čeprav sem zaljubljen in nisem siguren, da bi želel zaključiti najino skupno pot. Jaz sem zvest in cenim zvestobo, mogoče me je strah dvomov in se po eni strani bojim, da skriva še kako stvar, ki bi lahko ogrozila to kar gradiva skupaj. Na kratko, imam dosti vprašanj, ki jih me je strah postaviti, se mi pa ne zdi pravično, da sem jaz popolnoma odkrit, on pa ... hmm .... ? Informativno sva skupaj dve leti, moja sumničenja pa so obrodila sadove šele pred parimi mesci, kjer sva srečala enega izmed teh ''njemu neznanih'' tipov, seveda on ga takrat ni poznal, po par tednih pa je povedal, da so bili dosti časa od tega skupaj (to zveni, kot da je zelo star, vendar ima le leto ali tri več kot jaz). Spolno seveda in brez zaščite. Težava tudi nastane, ker ti ''posamezniki'' slovijo po svojem pogostem menjavanju partnerjev. Nekje za 4 ali 5 sem izvedel ponesreči, malo pa me muči dejstvo, da lahko prikriva še 'bog ti ga vedi' kaj. Kako vidiš ti to stanje, sem preveč zatreskan in ljubosumen?
To je zgodba slovenske 'služkinje'
09. 07. 2015 07.48Brane, živijo! Trenutno sem že 6 let v razmerju, od tega 3 leta na svojem s fantom, za katerega imam občutek, da me vara in mi laže v obraz. Dela po cele dneve, ko pa pride domov, misli, da mu bom stregla, kot da sem služkinja in ne partnerica. Med nama ni več tiste iskre, kot je bila na začetku. Vidiva se samo zvečer, za vikend, ko bi lahko kam šla, pa najraje leži in gleda TV. Kakšen mesec nazaj sem se zapletla z enajst let starejšim sodelavcem, s katerim sem spet videla, kaj je to ljubezen in nežnost. Ima pa problem, da težko zaupa, saj je leto nazaj zaključil nekaj let trajajočo zvezo. Oba čutiva, da sva si všeč in se zaljubljava drug v drugega. Najraje bi samo spakirala svoje stvari in odšla k njemu, me pa skrbi reakcija fanta, saj imam občutek, da me bo takoj nagnal iz stanovanja, ko mu bom povedala, da ga zapuščam. Kaj naj naredim?
'Občevala sem s partnerjevim sinom in zanosila!'
03. 07. 2015 12.48Popustile so jima zavore, a kot kaže, ju zdaj čaka prava družinska drama. Težavo je britanskemu The Sun zaupala njihova bralka, zgodba pa je zokrožila po medijih.
Mož se ji gnusi: eno je oprostiti, drugo pozabiti!
24. 06. 2015 08.11Z možem sva skupaj 7 let, 1 leto poročena. Imava 2 leti starega otroka in enega na poti. 3 leta nazaj sem dobila njegov skrivni mail z veliko ogabnega pisanja z neznanimi osebami. Do takrat je bilo vse super – razmerje, prosti čas, skupno življenje, seks … V 5 ih minutah sem spakirala, zmetala vanj vse, kar mi je prišlo pod roke, in s polnim prtljažnikom prtljage odšla. Sledilo je grozno obdobje sestavljanja razbitega popolnega sveta. Po nekaj tednih opravičevanja, joka in prošenj sem privolila, da greva h svetovalki. Šla naj bi samo z njim, da se reši »odvisnosti od dopisovanja«. Ker je drugače dober človek, sem privolila v pomoč. Šlo pa je za zakonsko svetovalko, ki je svoje delo odlično opravila in me prepričala, da zadeva ni tako grozna. Po petih terapijah sem nekako razumela in oprostila. Baje je tako krepil svojo samozavest, ki je ni imel zaradi neurejenih družinskih razmer v otroštvu. Oprostila mogoče, pozabila pa ne… Razmerje je še vedno dobro. Razen… spolnosti. Tu se mi vse upre. Vedno se spomnim na vse tisto. In se mi zagabi. Še dobro, da mu kar hitro pride. Svoje domišljije niti pod razno nisem pripravljena uporabiti. Zdi se mi kot »da si ne zasluži mojega truda«. Vsakič je enako. Še njegovi poljubi med seksom se mi gnusijo – si mislim »pa dobro a moram res cela pod tuš po seksu, da te sperem s sebe«. Karkoli me vmes vpraša, mi gre na živce v stilu »a nebi bil tiho, se skoncentriral, da se čim prej kipneš z mene«. Pride mi vsakič. Zadnjih 15 min je vedno ok tudi zame, prvih 15 pa groznih. Vse te odvratne misli… Prej je bilo drugače – vse na njem me je privlačilo, domišljija je delala v teoriji in praksi. Če odštejemo seks, ki ga je zaradi zgoraj navedenega vse manj, je najina zveza dobra. Lepo se razumeva, imava skupne hobije, prijatelje, humor,… Je super oče in dober mož. Vedno bolj pogosto se najdem, da hrepenim po drugem, več ali manj neznanem moškem, s katerim bi lahko spet izživela svojo strast in domišljijo. Načeloma želim ostati zvesta, popraviti, kar je narobe med nama, a ko pridem pred dejstvo, si želim le roditi, se spraviti k sebi in dobiti ljubimca. Malo, da mojemu »vrnem«, bolj pa zato, da spet postanem ženska. Vem, da ne delaš čudežev, pa vendar… lahko narediš izjemo in poveš par krepkih, da si negativne misli izbijem iz glave, spet postanem ženska ob svojem možu in odmislim željo po strasteh v objemu drugega…
Daleč od tega, da je edina ...
23. 06. 2015 08.07Lepo pozdravljeni! Sem punca stara 20 let in sem v zvezi s 27-letnim fantom okoli 8 mesecev. Najprej sem se bala, da bo kar nekaj problemov zaradi razlike v letih, ampak moram priznati, da sem za svoja leta kar zrela in že odraslo razmišljam, vendar ne prehitevam življenja (skupno življenje, otroci itd.), ker mi je še vedno na prvem mestu študij, on pa se včasih obnaša, kot da jih ima manj kot jaz. Super se ujameva, imava podobne hobije, vendar se mi je pred kratkim zgodilo nekaj, za kar imam občutek, da me malce odvrača od njega. Na prvomajski zabavi, kjer so bili sami njegovi kolegi/kolegice, sem se z eno zelo razumela in začeli sva razne debate glede ljubosumja, in sicer sama sem izjavila, da nimam potrebe po le-tem, ker če ne bi morala biti na vsako njegovo bivšo ljubosumna. Ona pa me je nato vprašala: "kaj ti ne veš, da sem tudi jaz spala z njim?" Mene je v tistem trenutku skoraj kap, namreč, poleg vsega, je punca njegovega najboljšega prijatelja in ni se šlo zgolj za piknik, temveč je tudi moj fant praznoval rojstni dan. Ker mi je bilo neprijetno, sem se hotela z nekom pogovoriti, ko pa sem začela to debato še z eno drugo njegovo kolegico, ki je sicer že starejša, cca 30 let, je sama priznala, da je tudi ona seksala z njim in da naj se ne sekiram, ker se je itak šlo samo za pijane noči, 4-5 let nazaj. Nisem punca, da bom povpraševala po njegovih bivših, tudi sam pa mi je omenil, da je imel samo eno bivšo punco vredno omembe, zdaj ko sem pa to vse izvedela, sem ga začela povpraševati in velikokrat sva se na koncu skregala. Priznal mi je še za eno prijateljico, ki se sicer ne družijo več toliko. Jaz nisem niti na eno od njih ljubosumna, ker imajo vse tudi fanta že dlje časa in ker je stvar preteklosti, vendar ko sem v njihovi družbi, (ker on tako hoče) mi postaja neprijetno in mi gre na bruhanje. Sam trdi tudi, da njemu niti ena ni všeč, ker meni enostavno ne more iti to iz glave in razmišljam o tem. Jaz vem, da bova še dolgo skupaj in da se ne bom vedno mogla tem ženskam izogibati, sicer pa najbolj mi gre na bruhanje za njo, ki mi je to izjavila in se mi začela smejati v obraz in se tudi mojemu fantu naslednji dan zlagala pred mano, da sem sama začela te debate in tako dalje. Pred tem smo velikokrat hodili tudi skupaj z motorji na izlete, se občasno družili, meni pa sploh ni več do tega, kar še najbolj sekira mojega fanta in se bojim, da bo vplivalo to tudi na najino zvezo. Vem tudi, da mogoče mi gre to po glavi, ker sem še mlada in njim, da je to čisto nekaj normalnega, in verjetno če bi zvedela na drugačen način, lepši, ne tako odvraten, bi se tudi zdaj drugače počutila in se ne bi toliko sekirala. Prosim, da mi svetuješ kaj naj naredim.
Bralec je obupan!
18. 06. 2015 11.47Brane, živjo! S punco sva skupaj že slabi dve leti, moj problem je pa ta, da ga še vedno noče po domače povedano "povlečt". Sicer ga še nikoli ni nobenemu, pa je mela tudi eno dolgo vezo že pred mano. Vedno jo nekako nagovarjam, da poskusi, da saj to nič ni, ampak vseeno pravi 'enkrat bom', ampak se že vleče veliko časa. Zanima me tvoj nasvet, kaj naj naredim? lp
Slovenka, ki preveč seksa!
17. 06. 2015 08.29Pozdravljen, Brane! Jaz imam pa eno težavo , upam da mi boš znal svetovati. Skoraj dve leti je, odkar sem rodila. In tu je težava. S partnerjem veliko seksava, res veliko.Težava je v tem, da me od poroda dalje spolni odnosi zelo bolijo, včasih tako zelo, da s partnerjem seks prekineva. In se slabo počutim, ker se bojim. da je partner potem potrt. :( Boli me tudi, če mi prst potisne v vagino. Včasih bolečine niso ravno močne, ampak še vedno so prisotne, a vseeno vztrajam, da le zadovoljim dragega. Imam ga rada, ljubim ga, ne predstavljam si biti brez njega. Zanima me, kaj lahko naredim, da te bolečine omilim? Včasih so res neznosne. Vedno sem sproščena, a niti to ne premaga bolečin. Veselim se tvojih nasvetov oz. pomoči in naj hkrati še povem, da zelo rada berem tvoj forum. Čauu, Oktoberka******
Slovenski par razkril, kaj se dogaja med njunimi rjuhami!
12. 06. 2015 07.56S partnerjem sva stara 41 in on 47 let. Skupaj sva 4 mesece. v postelji je zelo pozoren in se na vse načine trudi, da bi mi ustregel. Na pretekle izkušnje sem celo odkrila veliko novih položajev in stvari, ki popestrijo seksualno življenje. Ujela sva se tako intelektualno kot seksualno, moti me le edino to...da sprva sploh pri njemu ni prišlo do erekcije. On pravi, da je bil sedaj dolgo samski(5 let) in se mora na zvezo spet navaditi in da bo s časom boljše, da on prav tako uživa ipd.... Sedaj lahko rečem da je mogoče malo boljše, ampak v smislu da mu penis otrdi ampak samo za kratek čas, odnosa oz. izliva še vedno ni sposoben.... Jaz mislim, da ima motnje erekcije in sam sebi tega noče priznat ali pač res potrebuje več časa.... Čudno mi je, ker se je takoj potrudil in nabavil vibrator, pa ne enega, dva in to podkrepil z besedami, da je to popestritev, da normalni moški nimajo težav s tem, da žensko zadovoljijo z vibratorjem, čeprav jaz sama nisem najbolj navdušena nad tovrstnimi igračkami...še vedno mi je najboljši telesni stik, prsti, jezik, roke....prosim za mnenje.Lp
Meta spregovorila: 'Pred dvema letoma me je varal s črnko'
11. 06. 2015 07.53Pozdravljen Brane! Obračam se nate z enim vprašanjem. Pred enim mesecem sem izvedela, da me ne 2 leti nazaj prevaral partner, ko je bil na terenu v tujini. Naj bi bilo samo 1x in še to iz radovednosti, kako je s črnko. Mene to nič ne potolaži in me prekleto boli. Počutim se ponižano izdano...... Nikakor ne vem, kako naj mu odpustim. Da me ima rad oz. kot on trdi me ljubi, ne dvomim, kajti 6 let, od kar sva skupaj, je do mene enako pozoren in mi kaže pozornost, ampak mene vseeno boli. Kako mu naj odpustim in kaj naj naredim, da me neha bolet, ker bi rada ostala z njim, ker pričakujem njegovega otroka? Hvala lp! Meta123