boš
Kaj takega! To je fenomen, ki je očaral Slovenke
23. 02. 2018 12.21Če se malce pošalimo: Zakaj so številne ženske, ki gledajo turško serijo Moja boš, prepričane, da proti lepemu Buraku slovenski moški 'nimamo za burek'?
Kakšen Kemal?! To je pravi cvet lepote priljubljene turške serije!
05. 02. 2018 07.59Če vaša draga spremlja serijo Moja boš in sanjari o čednem Turku - pridružite se ji in si spočijte oči ob teh lepotičkah!
Če ne boš pridna, te bom našeškal
12. 09. 2017 08.19Cvetje in večerje ob svečah niso dovolj za uspešno zvezo, skrivnost se skriva povsem drugje. Dve ameriški študiji sta namreč potrdili, da je formula za trdno zvezo sadomazohističen odnos z vsem, kar sodi zraven: privezovanjem, “šeškanjem”, bičanjem.
Primorka priznala: Kadar sem v njegovi bližini, sem 'mehka' ...
23. 06. 2017 12.53Dragi Brane, zelo rada prebiram tvoje nasvete in velikokrat najdem kak nasvet zase. Všeč mi je tvoja direktnost, da ne zavijaš v celofan ... komaj čakam tvoj odgovor na moj problem. Sicer si na podobno ze odgovarjal, vendar vseeno upam, da mi boš odgovoril. Torej .. že tri leta imam mlajšega ljubimca (oba sva poročena), najin odnos je zelo buren (kreganje, pobotanje, enkrat eden pusti drugega in obratno) in strasten ... da ne bo pomote, nisem serijska varalica, on je edini, s katerim sem prevarala moža (on zase pravi isto, da prej žene ni varal, ampak o tem nisem prepričana - saj veš, moški - rečete kdaj, kar mislite, da želimo slišati ;) ) Kakor koli, tipična zgodba, sprva je bil samo seks, kasneje pa sem se zaljubila vanj. Seveda mu tega ne bi priznala za nič na svetu. Sem mislila, da se bom jaz (ali on) naveličala , ker VEM, da to nikamor ne vodi ... pa se ne ... dala sem si namerno čas, da bi mi bilo lažje prekiniti vezo (kar pa je tudi težko, a o tem kasneje) ... da ne pozabim, nikakor se ne želim ločiti. Želim, da otrok raste v popolni druzini. Vem, da ravno ne delam v tej smeri, ampak srcu ne znam in ne zmorem ukazovati. Kadar sem v njegovi bližini, sem "mehka"... sem že zbrala voljo in ga prosila, če je lahko on trden in me on pusti na miru ... pa ni šlo. Vmes je našla žena sporočila, pa se še kljub temu igra in prihaja, ker sem raztresena zmedena ... sem se zavoljo svoje družine odločila prekiniti. Zbrala sem voljo, pogum ... in mu poslala sporočilo, ga blokirala. Cel teden je vsak večer zvonil pri meni doma. Ker se je približeval datum prihoda moža iz tujine, sem en dan popustila in šla ven ... in me je spet "zmešal"... zdi se mi, da očitno moža ne ljubim, če varam oz. če ima lahko drug moški tak vpliv name? Poročena sem že 14 let. Res ne vem, kaj naj, niti ne vem, kaj bi rada ... vem, da je bilo moje življenje, preden ga je on postavil na glavo, pravljično ... zdaj mi nič več ni pravljično, vem, da je narobe, kar delam, a kar ne morem nehati ... jezna sem sama nase, ker nimam moči. Vsakič ko sem z njim, sem potem tri dni žalostna, zakaj sem spet popustila. Če bi lahko (pa ne morem, predvsem zaradi otroka), bi šla nekam daleč sama v miru premisliti, predelati ... pri teh letih da ima nekdo tak vpliv name, ne bi nikoli verjela (če se ne bi zgodilo). Naj me že mine ta zaljubljenost ali kar koli pač me drži, da bom lahko živela mirno srečno dalje in začela energijo posvečati možu. Nikoli si nisva lagala oz. govorila, da bova kdaj skupaj, v bistvu sva za moje pojme nenormalna en drugemu, občasno hvaliva svoje partnerje. Ne jokcam ne jaz njemu, ne on meni, OBA se zavedava, kaj imava doma, a še kar ne nehava. Boli me, sram me je, muči me ... več je slabega kot dobrega v tej vezi, pa kljub temu nimam moči/volje oditi za vedno. Prosim, svetuj mi, kako naj ga na čim manj boleč način pozabim oz. izklopim iz svojega življenja? Hvala, lp iz Primorske
Slovenec sprašuje: je kriv stres?
18. 05. 2017 08.25Zdravo! Nisem vedel na koga naj se obrnem, zato sem se odločil, da vprašanje postavim tu, saj sem prepričan, da mi boš znal svetovati. To je tema, s katero se s prijatelji, družino težje pogovarjaš. Letos bom dopolnil 23 let in nekaj dni imam težavo z erekcijo. Seveda sem najprej vprašal Google in med top krivce sodijo stres, strah, poleg tega pa kakih 7 mesecev obiskujem fitnes in imam na jedilniku povečan vnos beljakovin (namreč zasledil sem, da tudi to nekako lahko vpliva). Res je, da imam kakšen dan precej stresen na fakulteti, zraven imam tudi študentsko delo. Skratka, za vikend sva bila skupaj s punco (brez resne zveze) in je bila situacija res katastrofalna, pa nikoli prej se ni to zgodilo. Na internetu torej prebereš vse živo, od tega, da je to precej resna zadeva in da se stvar sama ne more popraviti. Imam mogoče nizko stopnjo testosterona kar naenkrat? Zadnje dni imam motnjo spanja in pomankanje energije, tudi apetita nimam. Težko rečem, kaj najbolj vpliva na to, ker imam tak "lifestyle" že dolgo časa in nisem nič dodajal k prehrani ali nasploh, da bi lahko rekel, da to povzroča težavo. Svetuješ pregled pri zdravniku ali naj še počakam malo, bo mogoče minilo? Hvala za pomoč in lep pozdrav!
Na pomoč, moj dragi mi sledi kot senca!
26. 01. 2017 17.09Imam super fanta, delavnega, zagnanega, poštenega, spoštljivega do mene, zame bi naredil vse. Včasih celo preveč. Težava, ki jo vidim in za katero ne vem, ali je moja ali njegova, je sledeča. Z mano bi preživel 24 ur na dan, če bi le lahko. Ko je v službi, mi ves čas pošilja sporočila, ki utripajo še hitreje in pogosteje, če ne odgovorim takoj. Med malico velikokrat priteče v mojo službo. Ko pride domov, je slednje: zdaj se boš ukvarjala malo z mano. Če čuti, da sem preveč oddaljena (miselno ali 2 metra stran od njega), se pritožuje, naj ga malo "pocartam" in se ukvarjam z njim. Kadar se odpravim na pijačo s prijateljico, se ob prihodu domov znajdem pred "namuljenim" obrazom, ki mi govori: poglej, kakšno krivico mi delaš! Sam ne mara izhodov s prijatelji, sama ga o tem velikokrat prepričujem, a zaman. Njegov smisel sem jaz, vse ostalo je izguba časa. Ko sva nekje skupaj ali na obisku in stopim iz ene sobe v drugo, je v maksimalno 3 minutah za mano. Včasih se mi zdi, da mu predstavljam osebo, ki mora zanj skrbeti tako fizično kot čustveno. Ob tem izgubljam sebe, živce, sproščenost in sem ves čas živčna in na trnih. Je dober fant, ne bi mi škodoval, me prizadel, lagal, varal. Je skrbna oseba, ki načrtuje prihodnost in si želi graditi v življenju. Sem preveč kompleksna jaz, bi morala biti malo bolj ženstvena? Nisem ravno romantičen tip ženske ... Sprašujem se, ali sem preveč zahtevna in stroga jaz ali on? Potrebujem rahel potisk na eno stran. ...
Tako se je Večna optimistka lotila gorenjskega 'jebača'
31. 01. 2017 12.15Pozdravljen, Brane, brati sem te začela 2,5 leta nazaj. Zakaj šele takrat? Zato ker sem dobila klic njegove bivše ljubice, ki mi je odprla oči, kdo sploh je moj dolgoletni fant, in mi takrat sesula moj svet. Vse, v kar sem mu do takrat verjela. Naj povem, da je bil moj prvi fant, da sem ga poznala celo otroštvo, da sem poznala sicer njegovo zgodovino jebača, ampak, ja, zmotno mislila, da sem ga spreobrnila. Takrat bi zamenjala identiteto, prevrtela leta nazaj. Naj še malo več povem o njem, ker hočem in želim, da se več piše o takih moških, ker hočem, da ga prepoznate oziroma njemu podobne. Je zelo komunikativen, prijazen do drugih, želi biti v središču pozornosti. Rad daje nasvete oziroma se zgraža nad drugimi, ki varajo. Vedno je tudi poizvedoval, če sem s kom bila, ko sem kam šla z družbo, in ne, to ni bila, kot sem zmotno mislila, ljubezen do mene, to je bilo samo nezaupanje, ker je on to počel. Odprl je tudi svoj s. p. in moje zmotno mišljenje je bilo, da zelo pridno dela, denarja pa od nikoder, ker mi je znal to prikriti oziroma opisati, kako so mu naročniki dolžni. Vedno je bil brez denarja in nikoli ni imel časa, ker je delal, pa tudi telefon je vedno skrival, češ da je osebna stvar. Priznam, da sem bila naivna in zdaj sama odgovarjam za vsa svoja dejanja, ker sem ga prenašala in mu posojala denar, ki mi ga še vedno ni vrnil. Bil je in je še vedno odličen lažnivec, niti njegovi prijatelji niso vedeli, da živi večplastno življenje. Ne iščem več odgovorov, zakaj mi je to naredil, me pa jezi, ker noče popraviti napake, in sicer vrniti denarja. Zdaj se še na telefon ne javi več. Včasih je dal kakšen beden izgovor, da zapira s. p., da išče službo. Naj povem, da sem izvedela, da to dela še naprej, in tudi ko sva nehala, se je po nekaj mesecih prijavil na znano spletno stran za zmenke. Ko prebereš njegov opis, bi ga poročila, če ne bi vedela, kdo je. Pišem ti pravzaprav zato, ker bi najbolj rada druge opozorila, da bodite previdne, s kom se podajate v zvezo, in pazite na svojo denarnico. Po enem letu sem spoznala super fanta, s katerim sem v zvezi že 1,5 leta. Ne rečem, da nimam kdaj težav z nezaupanjem, da se kdaj ne spreva in da pazim na svoje finance. Zgodovine ne morem spremeniti, sem se pa veliko naučila iz nje. Prosim, piši več o teh ''tičih'', in drage punce, ne zapravljajte življenje za tiste, ki niso vredni ljubezni. Tebi, dragi 40-letni piškot iz prelepe Gorenjske pa, kar daješ, to boš tudi dobil! Večna optimistka.
Ko sta nazadnje seksala, ji je šlo na jok, komaj je čakala, da bo konec
12. 01. 2017 08.17Brane, pozdravljen, upam da mi boš lahko pomagal ali vsaj svetoval pri tej težavi. S fantom sva skupaj 2 leti. Seks nama nikoli ni bil pomemben. Bil je enkrat mesečno, fant pa je sam rekel, da je to čisto dovolj. Zadnje čase pa ima dneve, ko se mu vse obrne na glavo zaradi tega. Pogovarjava se o otrocih, kako si jih želiva ... a to je le pogovor. Pri meni pa je to res srčna želja. Ne maram, ko nekdo govori, a ne naredi nič. :( To mi je popolnoma vzelo željo po tem. V glavo mi je prišlo, da če ne gre za otroka, ni potrebno. Zakaj bi spreminjali smisel? Včeraj sem se končno spravila malo v ˝boljše˝ razpoloženje, pa mi ni uspelo :( Vedno začnem razmišljati, kaj bom imela od tega. Res nimam ničesar. Ostane mi samo nekakšna praznina. Psihologi ne pridejo v poštev. Ne maram ljudi, ki so napiflani iz knjig, ne pa iz izkušenj. Res ne vem, kako naj se spravim do tega. Občutek imam, da uničujem vse, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. Še ko sva nazadnje seksala, me je sililo na jok, čakala sem, da bo konec, da sem šla pod tuš in se zjokala. Preprosto ne morem. Enako hudo mi je, kot če bi morala skočiti z mosta. Nič me ne vzburi, drugi moški so mi na svetu odveč ... Imam svojega, ki ga noro ljubim, ki ljubi tudi on mene, a imam občutek da ne bo večno :( Sama sem čisto obupana, če pa imaš kakšen nasvet zame, bom zelo vesela. Želim ti vse dobro v novem letu. :)
Ob njem je postala nenasitna ženska, vendar ...
23. 12. 2016 13.58Pozdravljen Brane! Upam, da me ne boš kritiziral, ker v bistvu nimam problema, pa ti veeeno pišem za nasvet. Pišem ti zato, ker se bojim, da ga bom imela. Pred enajstimi meseci sem zapustila dolgoletnega fanta, s katerim sva bila skupaj od prvega letnika faksa, ker sem se noro zaljubila v tega nekaj let starejšega moškega, s katerim imava čudovito razmerje. Jaz imam trideset let, on šest let več. Čisto vse štima. Res. Vse, vse, vse. Pozoren je, nežen je, kavalir je. Vsak dan mi večkrat reče, da me ljubi. V postelji pa je car, ob katerem sem postala nenasitna ženska. Nikoli prej se mi ni toliko seksalo. Včasih mi je bilo enkrat, dvakrat na dan dovolj. Zdaj bi vsak dan. Vedno mi pride. Prej ni bilo tako. V čem je problem? Kot sem namignila na začetku, ga ni oziroma je v moji glavi. Strah me je, da se me bo nekega dne naveličal in me zapustil. Nobenega razloga nimam za te negativne misli, ker se v enajstih mesecih ni niti malo spremenil. Ne bojim se, da me bo zapustil jutri ali prihodnji teden, ampak čez leto, dve, kadar koli. Prav anksiozna postajam zato. Kako naj se iznebim tega strahu, ki me preganja. Kako naj se prepričam, da bo najina ljubezen večna. Da me bo nekega lepa dne zaprosil za roko. Ob njem si prvič želim tudi otrok. On poroke in otrok še nikoli ni omenil. O njegovi ljubezenski preteklosti ne vem drugega, kot to, da je imel več nekajletnih razmerij. Tudi to me skrbi. Pomagaj, pliz. Hvala in lep pozdrav od Nesigurnice
V digitalizaciji ni ustavljanja, ker te bodo drugi prehiteli
01. 12. 2016 15.44V današnjem času hitre digitalne preobrazbe ni ustavljanja, ker boš kmalu gledal druge v hrbet. Jasna strategija, ki si jo je Slovenija zadala na tem področju, je zato izrednega pomena, ampak slediti mora tudi izvedba, je v pogovoru za STA povedal Damir Buljubašić iz ameriškega tehnološkega velikana Oracle.
Tega od nje res ni pričakoval
01. 07. 2016 08.12Hojla, Brane. Imam en ful velik problem. Pred dobrimi šestimi meseci sem se poročil z žensko, s katero sva hodila dve leti in pol. Pred njo sem imel kar nekaj deklet, saj imam skoraj trideset let, vendar nobena ni bila tako lepa, kot je ta, ki je postala moja žena. Prijatelji in sodelavci mi jo zavidajo, drugi moški radi pasejo oči po njej. Videti je zelo, zelo seksi. Moj najboljši prijatelj mi pogosto pravi, da meni pa je sekira padla v med. Resnica je žal zelo drugačna in žal je ne morem zaupati niti njemu, ker bi gotovo mislil, da je nekaj narobe z menoj. Pa ni. Že davno sem izgubil seksualno zanimanje zanjo in me je povsem nehala seksualno privlačiti. Seks je nikoli ni zanimal. Vse drugo ji je bolj pomembno. Nikoli ni pokazala želje po seksu, kot so ga moja nekdanja dekleta z dejanji in besedami. Res je tudi, da se ga nikoli ni branila, vendar pa je v postelji kot hlod. Nič od nje. Vse naredim jaz, ona se tako rekoč ne premika. In vsakič imam občutek, da je edino, kar jo med seksom zanima, to, kdaj ga bo konec. Skoraj vse mi pade dol, ko me vpraša: “A boš kmalu končal?” Tu in tam se poskušam obzirno pogovoriti o pomenu seksa v zakonu, pa tega enostavno ne razume in mi reče: “Pa saj seksava vsakič, ko hočeš!” Za pop… Seks ima za svojo zakonsko dolžnost, ki jo opravi (skoraj vedno s pomočjo lubrikanta, da je vlažna), ne pa kot skupni užitek, ki bi naj zbliževal. Ne morem se ločiti. Prijatelji bi mislili, da se mi je zmešalo. Kaj je narobe z njo? Kaj lahko naredim, da bi se tole žalostno stanje v najini zakonski postelji spremenilo? Hvala ti za odgovor. F…tožni
Ko je spolnost mučenje in ne užitek
26. 05. 2016 07.59Brane pozdravljen, imam kar velik problem. S fantom sva že nekaj časa skupaj, noro zaljubljena ampak problem tiči v meni. Že nekaj časa nimam niti malo želje do seksa. Prav odveč mi je. Že prej mi ni bil ravno pomemben, ampak to se mi pa še ni zgodilo. Bolj me spravi v grozno voljo. Niti prisilit se ne morem v to. Fant pravi da je mogoče to le obdobje, in da mu ni težko brez, saj me zelo zelo ljubi, ampak vem da ni tako. :( Ne jemljem kontracepcijskih tablet, je pa vmes prišlo do nosečnost a žal tudi do spontanega splava. Sej meni ni problem biti brez ampak vem kako je Vam, moškim. Nočem da je fant ''slabe'' volje, čeprav pravi da ni nič hudega. Res ga nočem izgubit, ampak seks mi je vse bolj le mučenje, kot pa užitek. Nočem ga izgubit, ampak ne morem si pri tem pomagat. Psihologi in psihiatri ne pridejo v poštev, ker so pri meni opleli že nekaj časa nazaj, žal nisem človek, ki bi mi pogovor pomagal. Že vnaprej se ti zahvaljujem za odgovor. Vem da je precej čudno vprašanje (tud počutim se kot nezemljanka) ampak samo nate se še lahko obrnem da mi pomagaš če boš le lahko. Lepo Te pozdravljam
Vedno ga bodo poznali kot morilca
11. 05. 2016 07.56Zadnje besede Williama H. Bonneyja (Billy The Kid), ki naj bi jih povedal šerifu Patu Garrettu, preden ga je ta ustrelil: „Za vedno boš znan samo kot človek, ki je ustavil Billyja The Kida.“
Le nekaj dni sta bila narazen, on pa ...
05. 05. 2016 08.03Pozdravljen, Brane. Imam kar resno težavo s fantom (nekdanjim). Pred tednom dni sva se sporekla, ker pa sem hitre jeze, sem se odzvala pretirano, saj sem mu rekla, naj izgine in da ga nočem več videti, stvar pa je bila, da sem bila preveč ljubosumna. Ni bilo prvič, da sva se razšla. Razlog za to je, da se je med časom, ko sva bila narazen, začel družiti z eno punco. Takrat sva zvezo končala, po štirih mesecih sva se znova našla. Zmenila sva se, da tiste osebe odstraniva iz življenja. Zdaj pa sem ugotovila, da jo ima spet med prijatelji. Počil mi je film. Po dveh dneh sem sama pri sebi premislila in ugotovila, da sem naredila največjo napako, da sem ga odrinila. Želela sem se pogovoriti, pa mi je odgovoril, da mora premisliti, saj se boji, da se bo v prihodnje to ponavljalo. Tako sem mu ves čas nekaj pisala, pa je rekel, da potrebuje mir. Ko mu en dan nisem pisala, mi je pisal. Sicer ga je samo glede neke stvari nekaj zanimalo, bil pa je bolj izgovor, da mi je lahko pisal. Po dveh dneh sva se sestala, da sem mu dala stvari, ki jih potrebuje, in je rekel, da se še vedno ni odločil, in tako sva pristala v postelji. Vem, napaka. Vseeno mi je pokazal, da si me še vedno želi, močno me je objemal. Po tem sem ga vprašala, kako se je odločil, pa mi še vedno ni znal odgovoriti. Rekla sem mu, da potem brez veze izgubljava čas, če še kar ne ve. Prosil me je, naj počakam nekaj dni in da mi bo tisti dan, ko bova zmenjena, res povedal. Vendar sem vztrajala pri tem, da nima smisla. Na koncu sem le popustila in rekla: "V redu, če se boš bolje počutil, vendar me sam pokliči." Ali lahko še kaj naredim?
Možev prijatelj ji je tlačil roko v hlačke, zdaj pa ...
25. 04. 2016 07.57Stara sem 26 let, mož je star 23! Skupaj sva že šesto leto, imava tri otroke! Med nama je bilo vse v redu, dokler meni lansko leto ni šlo vse čez glavo in sem ga prevarala z njegovim najboljšim kolegom! Ampak moram poudariti, da nisem šla do konca z njim! Nimam niti pojma, kako njegov izgleda, niti dotaknila se ga nisem! Njemu sem pa pustila tisti usodni dan, da mi jo je »rajcal s prsti«! Ampak ko mi je rekel, da je zlata šansa, da greva do konca, nisem upala! Kot bi me nekaj presekalo čez glavo in telo in sem mu rekla NE – da bova drugič, ko bo boljša priložnost! V glavnem: v varanje sem šla zato, ker mi mož ni posvečal pozornosti! Čez dan ga skoraj nič ni bilo doma, pa tudi takrat, ko je bil, je večinoma delal, se pogovarjal po telefonu in prodajal avtomobile. Do otrok je bil pozoren, ampak do mene pa ne! On misli, da če zvečer seksa z mano, je to dovolj zame! (Vsak dan hoče seksat, tudi ko meni ni do tega, mu »moram dat«)! Ampak ni, ker tudi ko seksava, mora biti vse po njegovo, mojih želja sploh ne upošteva! Še bi lahko naštevala, ampak sem ti vsaj malo nakazala, kakšen je do mene! V glavnem, po tistem, ko sem ga prevarala, je bilo do sredine januarja letos vse v redu, zdaj (zadnji mesec) pa je spet isti, kot je bil lani (kot sem opisala zgoraj)! Ko mu omenim, da mi ne posveča več pozornosti, da je spet isti, kot je bil, me nazaj vpraša, ali mislim spet narediti to, kar sem lani! Hladnokrven je full! Ne vem več, kaj naj naredim! On se sploh noče spremeniti, da bi tudi meni namenil kaj pozornosti?! Cele dneve sem doma z najinimi otroki, nikamor ne grem, družabnega življenja sploh nimam več, ker je postal preveč ljubosumen tudi na ženske! Ne vem več, kaj naj naredim. Ali naj vztrajam v tej vezi zaradi otrok, ker ga res ljubim, ali je bolje, da greva narazen?! Ne vem več, ali me res še ljubi ali je z mano samo še zaradi seksa in zaradi otrok! Brane, daj mi kakšen dober nasvet, prosim, ker sem že čisto obupana!
Prva ga je pri 19-ih silila z otroki, druga ga je 'nagravžno' prevarala, tretja pa ...
07. 04. 2016 07.59Pozdravljen, Brane. Ker vidim, da pomagaš drugim, bi ti tudi sam zastavil vprašanje. Bo nekoliko daljše in upam, da te ne odvrne. Kristusova leta sem presegel za en božični večer. Pri ženskah nekako nimam sreče ali pa žal še nisem srečal prave. Prva me je pri mojih 19. silila z otroki, z drugo sem prebil 10 let, ki niti niso bila tako slaba, vendar me je »nagravžno« prevarala ter sedaj živi z »njim«, s sedanjo pa sem v vezi dve leti. Ne razumi me napak, svojo zgodovino sem predelal in do »bivših« ne čutim nič, prav tako nimam obžalovanj v smislu »kaj bi bilo, če bi bilo«. S sedanjo sva si po letih zelo blizu. Vedno pa enak problem, otroci in stanovanje. Oba sva namreč še vedno doma :( Jbg, ni bilo sreče. Vedno delal, »šparal«, pa je še vedno premalo. Pri prvi sem bil premlad, druga nikoli ni imela službe, tako da je bilo finančno breme vedno samo moje. Roko na srce, zgodovina se ponavlja. Najino razmerje ima oz. je imelo, tako kot večina ostalih, svoje vzpone in padce. Prvič me je pustila, pa sem kot otrok moledoval in sva poskusila znova. Od takrat se skoraj vsakih nekaj mesecev »zapneva« glede stanovanja. No, sedaj že celo glede otrok. Razumel bi, če sam ne bi naredil ničesar, pa vendar se trudim. Res je, da sem bil po najinem razhodu bolj zadržan glede teh stvari, vendar se mi zdi, da se je vsa zadeva, vsaj pri meni, normalizirala. Finančno je situacija nekoliko bolj problematična. »Našparanega« je kar nekaj, plače pa so vedno manjše. Želim si iti na svoje, močno si želim otrok, finančno stvar ni najbolj optimistična, ne glede na to, kako obračam številke. Povrh vsega mi po novem grozi še izguba službe, kar pomeni še večjo nesigurnost :( Tule nastane problem. Pred časom je spet počilo, prav zaradi stanovanja in otrok. Njenega zadnjega napada nisem več zdržal - redkokdaj sem zaradi tega izgubil živce in sem stvar raje »potlačil«. Nisem se mogel zadržati in sem nekaj krepkih zabrusil nazaj. Približno teden dni je vladal nekakšen umetni mir, ko pa sem ji omenil, da bom morda izgubil službo, je vse skupaj eksplodiralo! Razbral sem, da gre spet za prihodnost, česar se sam hudičevo dobro zavedam. Bolj je bila izpostavljena njena kot moja, kar mi ni jasno, saj naj bi skupaj funkcionirala kot celota in težave enega so tudi težave drugega, mar ne? Spet sem poslušal očitke glede bivših (s katerim nimam nič), otrok in tega, da nekako premalo naredim za najino samostojnost. Halo! Trudim se na vsakem koraku, »šparam«, iščem, računam, se sprašujem, kako bi najlažje preživela. Zanjo tega ne bi mogel reči, pomemben je samo beg, pa naj stane, kolikor hoče. Povrh vsega sem si na grbo navlekel, ali pa so mi to navlekli drugi, še eksistencialno krizo. Največji strah, ki ga gojim, je, da ne bi mogel preživljati svoje družine. Lepo sem rekel, naj počaka kakšen mesec ali dva, da vidiva, kako bo, da se ob izgubi službe, ki je skoraj zagotova, spet postavim na noge. No, po prepiru z njene strani ni bilo odziva, mrk. Denarja je dovolj, da bi pri njenih ali mojih uredila stanovanje, vendar sam tega nočem, saj bo vedno neko nerganje. Daj to, daj ono … Komaj čakam! Dokler človek ni čisto na svojem, ni nikoli zares svoboden! Ne morem stran od nje, ne vem, zakaj. Res si želim otrok in, Bog moj, tudi star sem že, tako da bi bil skrajni čas. Pri njej sem vedno mislil, da bo mati mojih razgrajačev oziroma velikonogcev ;) Nisem več prepričan. Kako je mogoče živeti s človekom, ki te, ko si na robu obupa, zapusti, ti ne stoji ob strani, te ne objame, ti ne pove, da te ima rad in bo vse dobro? Tega sem bil deležen še od ljudi, ki jih ne poznam tako dobro oz. niso moji življenjski sopotniki. Namesto tega poslušaš očitke in mlatenje. Kot da se tega ne zavedam že sam. Sama je imela precejšnje težave, ob katerih sem ji vedno stal ob strani, jo podpiral, spodbujal, nič očital. Ob strani ji bil stal pri čemer koli. Name se je lahko zanesla in se še vedno lahko. Očitno sem svoje življenje zafural do te meje, da nisem sposoben obdelave dotičnega problema. Še zadnji del, za katerega mi boš ti očital, če ga ne napišem ;) Kar se seksa tiče, je bilo pri njej zmeraj tako tako. Rečem lahko le, da sem včasih seksal veliko več in bi še vedno, vendar z njene strani ni prav veliko potrebe, kaj šele nagajivosti. Glede spolnosti sem odprt in ne vidim, zakaj bi imela katera zadržke ob meni. Debato sem tudi večkrat načel, pa se ni zgodilo nič konkretnega. Velike težave ji predstavlja orgazem, doseganje tega je včasih zelo mučno. Nič ne de, človek vsaj ve, zakaj se trudi :) Ne razumi me narobe, nisem eden tistih, ki jih zanima le lastna korist. Vedno sem in vedno bom na prvo mesto postavil partnerico, najprej ona, nato jaz, ali pa, če gre, istočasno. V glavi poštimano, kondicije pa za kakšno uro brez težav. Upam, da si od napisanega dobil vse potrebne informacije, in mi boš s svojim nasvetom pomagal. Brane, hvala! Lep pozdrav, Zafuranec
S fantom sta imela težave pri spolnih odnosih
02. 03. 2016 08.20Živjo Brane. Potrebujem nasvet oziroma nekaj besed o moji situaciji, ker ne vem, na koga naj se obrnem. Pred petimi meseci sem končala dveletno zvezo. V njej sem dosti pretrpela, imela pa sem se tudi lepo. S fantom sva imela včasih problem pri spolnih odnosih. Problem je bil večji pri meni kot pri njem. In ravno v tem je težava, da ne vem, kaj je narobe z mano. Zdaj ko sem samska, sem spoznala fanta, ki mi je postal zelo všeč. Ko ga nisem videla več dni, sem skoraj znorela. Vedno sva bila v družbi, pogovarjala sva se in zabavala, nekajkrat sva se tudi poljubila. Nekega večera sva se dobila na samem in hotela sva imeti spolni odnos, vendar sem jaz zamrznila. Zelo me je strah in sem zelo nesigurna in sramežljiva, ko pride do spolnih odnosov. Tudi bivši fant me je nekajkrat vprašal, če me ne privlači, ampak ni bilo tako. Privlačil me je in vseeno nekajkrat nisem bila mokra. Enako se je zgodilo tudi zdaj. In se je uničilo še to, kar sva imela. Ne vem, kako naj mu razložim, ker še sama ne vem, kaj je narobe z mano. Pomislila sem tudi na to, da sem frigidna. Mogoče pa je enostavno v moji glavi problem, ker se ne znam sprostiti. Pomagaj mi, prosim, priti do odgovorov. Med drugim je tudi rekel, da on ni tak fant, da bi ga zdaj to odvrnilo od mene. Vendar je minilo nekaj časa in se ne javlja. Naj omenim še, da sva oba taka, da ne želiva resne zveze. Zaenkrat ne.
So kriva službena potovanja?
09. 02. 2016 11.10Pozdravljen, Brane! Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj potreboval nasvet te vrste, saj sem izobražen moški pri dobrih petdesetih letih, ki bi moral sam razrešiti svoj problem. Saj ne vem, ali si želim nasveta ali samo še mnenje nekoga drugega. Po dobrih dvajsetih letih zakona ugotavljam, da ostajam v njem samo zaradi najinih dveh sinov, ki imata 21 in 19 let. Če me ne bi skrbelo, da bo ločitev slabo vplivala nanju, bi najbrž spokal in šel že pred leti. Verjetno boš pomislil, glej ga, še en tip v krizi srednjih let, pa to ni res. Po domače povedano, mi gre žena na živce. Skoraj vse, kar naredi ali reče, me iritira. Pogosto imam občutek, da tudi jaz iritiram njo. Nikoli se nisva zares ujemala. Ne pri vzgoji otrok, ne pri tem, kar naju zanima, ne pri izbiri skupnih prijateljev, krajev za počitnice, celo ne pri izbiri TV programov. Vedno je bila kritična do moje službe, s katero odlično zaslužim (ona medtem veliko zapravi zase, tako rekoč vse, kar sama zasluži). Kar naprej kritizira mojo službo, ker veliko potujem. En teden sem doma, en teden na poti. Približno tako. Hoče celo, da bi službo zamenjal. Ali da bi se odpovedal potovanjem, kar bi bilo možno, res pa je, da bi kar nekaj manj zaslužil. Zadnja leta komaj čakam na te službene poti in jih, če je le mogoče, podaljšujem. Nikoli ji nisem bil nezvest. Priznam, da me je tu in tam zamikala kakšna druga ženska, posebej ko sem bil zdoma. Priložnosti je bilo precej, a nobene nisem izkoristil. Če sem zelo iskren, mi je zdaj žal za kar nekaj priložnosti, vendar nisem tak tip. Stresi, ki sem jih opažal pri nekaj prijateljih, ki so imeli afere, niso zame. In nisem dober lažnivec. V najinem seksu so stvari kar dolgo štimale, vsaj po mojem, pa tudi žena, ki je nekaj let mlajša, se ni nikoli pritoževala. Zadnja leta ga je zelo malo. Jaz bi rad veliko več seksal, vendar ona zmeraj naredi ali reče kaj takega, da me mine veselje. Ponavadi se seks zgodi, preden grem na pot, na njeno pobudo, in ko se vrnem s poti, ko se kar naprej seksa obema. To so pravzaprav edini lepi trenutki, v katerih se počutim srečnega. A kaj, ko minejo po dveh, treh dnevih in je potem kmalu spet vse po starem. In iritirajoče! Vem, kaj bi rad naredil, vendar se nikakor ne morem odločiti. Kaj naj naredim? Kaj bi ti naredil na mojem mestu? Ostani v formi. Lep pozdrav od Z’iritiranega
Bralec v dilemi: Kako naj se loti njenih novih prsi?!
22. 12. 2015 08.05Brane, pozdravljen. Upam, da me boš resno jemal, čeprav boš morda pomislil, da imam neresen problem ali da ga sploh nimam. Pa ga imam. Problem so nove velike prsi moje partnerice, s katero sva skupaj že pet let. Za povečavo se je odločila sama. Mene ni vprašala za mnenje. Prisežem, da se nisem nikoli pritoževal zaradi majhnosti njenih prejšnjih naravnih prsi. Nasprotno, med seksom sem se jim kar precej posvečal. Jih gnetel, božal, sesal bradavičke in tako naprej. In ji vsakič, ko me je vprašala, ali so mi dovolj velke, rekel, da so (čeprav tega nisem mislil) zame idealne velikosti. Tu in tam se je jezila name, kadar me je ujela, ko sem se zagledal v kakšno žensko z res velikimi. Zelo jo imam rad, super se imava v postelji in drugače in na misel mi ne pride, da bi jo prevaral. In to dobro ve. Rad pa pogledam. Njene nove prsi so na pogled fantastične. Prav spektakularne. Res. Ful me rajcajo, vendar ne vem, kako naj se jih lotim. Drugačne so na otip, precej trše. Nekako se bojim, da jih bom med seksom poškodoval, kaj premaknil. Tudi zato, ker je imela nekaj časa po operaciji bolečine. Kaj naj naredim? Vnaprej hvala za nasvet. Redni bralec TT.
20-letna bralka spregovorila o zlorabah
27. 11. 2015 08.16Skratka, Brane, rada berem tvoje odgovore, veliko se naučim in upam, da mi boš znal pomagati. Stara sem 20 let in trenutno živim pri fantu. Kmalu bova imela 1 leto najinega razmerja. Rada ga imam in on ima tudi mene. Včasih mi pokaže, včasih ne. Problem je v tem, da se na trenutke zelo grdo obnaša do mene in svojih domačih. Je edinec in je odraščal brez očeta, je razvajen in njegova mami mu vse tiši po domače v rit in ga pedena kot 4 leta starega otroka. Moj fant me zmerja z žaljivkami, tudi med družbo se dere, enkrat me je celo udaril, vendar mu je bilo potem zelo hudo in se je res lepo opravičil. Čez nekaj dni me ni ravno udaril, ampak odrinil, ker nekaj nisem znala v njegovi delavnici. Zelo hitro se razjezi in ne vem, kako ga naj obvladujem, nikoli nisem prej jokala, če me je bivši kdaj razjezil ali rekel kaj takšnega. Zdaj pa samo jokam, če pride do te situacije, a se dela norca in reče, da ima punco za jokico ... Ampak po vsem tem, ko se to zgodi, kar se, se mi vedno opravičuje. Ko sva na samem, mu skušam povedati, kaj dela narobe, me ignorira, si poje, skratka, obnaša se zelo nezrelo. Star je 24 let. Skupaj nisva skoraj nič, jaz sem v svoji službi, on pa po cele dneve dela, zvečer se včasih vidiva, včasih pa tudi ne, ker ima ostale obveznosti. Drugače je zelo pozoren in nežen, zvečer me vedno poljubi, mi pove, da me ima rad ... Naj povem, da sem bila noseča z njim in se nosečnost ni obdržala, v tistem času je bil z mano kot sonce, res mi je stal ob strani. Rada ga imam bolj kot svoje življenje, pomeni mi vse, kako naj se odzovem v tisti situaciji, ko se začne dreti name? Včasih sem tiho, včasih se zjočem, včasih pa se zderem nazaj. Ko se dere na svoje domače, mu povem, naj neha, vendar je še bolj oster z besedami. V očeh njegove mame vidim, da jo to boli. Kako mu naj dopovem, da mi to ni všeč, naj se odmaknem stran in grem? Rada bi vse dobro v tem razmerju. Še ena težava, ki mu jo trobim kar nekaj časa: živijo v veliki hiši, v kateri je podstrešno stanovanje prazno. Povedala sem mu, da bi mi bilo všeč, da bi lahko šla sama gor. Ideja mu je bila dobra in se je strinjal. Saj si želim, samo imam občutek, da mi njegova mamica in stara mama stalno dihata za vrat, čeprav se z njimi dobro razumem. Vsak dan me doma čaka kosilo, ko pridem iz službe. Zadnijč, ko sem mu omenila, če bova počasi povedala, da bi šla nadstropje višje, je začel - kam se ti mudi, saj mogoče se res, ampak je najbolj problem, da ko se gre za moje želje, jih malokdaj upošteva. Ko pridem domov k staršem, se mami samo zjočem, da mi je hudo. Prosim, pomagaj. Želim fanta, ki bo spoštoval svojo punco, kako ga naj to naučim? Hvala, upam, da mi boš znal pomagati. V
10 stvari, zaradi katerih moški NE SME imeti slabe vesti
06. 11. 2015 08.47Občutek krivde: res slaba stvar. Težko je, ko se nečesa lotiš, se za nekaj odločiš, in že v začetu veš, da boš zaradi tega v težavah.Še posebej, če vemo, da ne počnemo ničesar narobe in da gre le za neka pravila, ki nam jih želi vsiliti nekdo drug, recimo naša izbranka.
24-letni Slovenec priklenjen na voziček, in to je njegova velika težava
11. 09. 2015 09.47Brane, pozdravljen! Imam velik problem. Star sem 24 let in še vedno sem samski. Drugače sem na vozičku. Mislim, da kar dobro zgledam, saj se ukvarjam s športom, vendar mi manjka samozavesti … torej, kako naj pristopim do punce na ulici ali kjerkoli, jo ogovorim, saj do zdaj sem vsako samo pozdravil, naprej pa nisem vedel, kako naj oz. kaj naj rečem :( Upam, da mi boš dal kak dober nasvet, ker bi rad spoznal kako dekle. Levček_24
Bralec v dilemi: Od žene prejel nenavaden predlog!
10. 09. 2015 08.22Brane, pozdravljen. Večkrat z zanimanjem preberem tvoje odgovore in se v večini tudi strinjam z njimi. Zato upam, da odgovoriš tudi na mojo dilemo, ki me precej muči. Z ženo sva skupaj 13 let, imava dva otroka, zakon je dober, veliko se pogovarjava in si poveva vse, tudi v spolnosti. Žena mi je enkrat med seksom predlagala, da si želi, da bi poskusil še s kakšno žensko. Priznati moram, da me je najprej šokirala, ampak ker si ponavadi poveva vse fantazije, me je to še bolj vzburilo, prav tako misel, da bi tudi žena poskusila z drugim (kar si tudi sama želi). Postavila sva si nekaj mej (mora biti neznanec/ka, domov se jih ne vozi ipd.) in moram priznati, da je zaradi teh fantazij seks še pogostejši in boljši. Oba pa sva nekako zadržana ko bi moralo priti do uresničitve tega in po domače povedano "nimava jajc". Sam sebe nekako presnetim vsakič, ko jo vzpodbujam, naj poskusi, po drugi strani me je pa strah kaj pa bo potem ko bo, kako bom odreagiral. Vem da dokler se to ne bo zgodilo, ne morem vedeti. Težava je v tem, da se vsakič ko pomislim na to, da bi žena seksala z drugim vzburim in me misel na to zelo vznemirja, ko pa to mine, pa pride za mano misel, da je žena seksala z drugim moškim in me prične stiskati. Ne vem namreč, kako bi to dejstvo sprejel, če ali ko se bo to res zgodilo. Tega ne jemljem kot varanje, ki ga absolutno ne podpiram, temveč kot neko popestritev spolnosti kot je rekla žena, ker je le vključeno soglasje partnerja. Tudi na vprašanje ali je kaj narobe v spolnosti, da je to sploh predlagala, sem dobil odgovor, da ne, da je super in da vedno doživi orgazem, da jo pa vznemirja misel na popestritev po toliko letih. Bojim se tega, da bi nama po kakšni taki popestritvi razpadel zakon, ki je resnično dober, česar si pa ne želim, saj se imava z ženo zelo rada. Ko takole prebiram razne forume, kjer so takšni in drugačni odgovori, skoraj povsod piše, da v večini primerov takšni "eksperimenti" vodijo v razpad zakona, kar mi pri samem premlevanju prav nič ne koristi. Ker si želim ohraniti zakon po eni strani, me pa taka popestritev po drugi strani tudi zelo mika, se obračam nate v upanju, da mi boš lahko kaj svetoval, čeprav se zavedam, da moram to v glavnem razčistiti pri sebi in z ženo. Tudi moje pisanje verjetno nima nekega zaporednega smisla, ker mi misli skačejo sem in tja in vsakič se pojavi nekaj novih vprašanj "kaj pa če...". Hvala za odgovor. Obupanec.
Slovenska 24-letna devica zaupala najbolj intimne podrobnosti
01. 09. 2015 07.39Pozdravljen, Brane! Po mojem imam “problem”, ki ga pri mojih letih nima prav veliko žensk oziroma deklet. Pri 24 letih sem še devica in temu primerno zelo neizkušena. Vsaj v postelji. Naj ti to bolje povem. Nimam izkušenj s spolnim občevanjem oziroma različnimi položaji in me to skrbi. Nobenega posebnega razloga ni za to, da sem še deviška. Nisem verna, nimam nobenih zadržkov do seksa in zelo rada se samozadovoljujem (vedno mi pride), ampak enostavno do nedavno še nisem srečala fanta – moškega, ki bi ga imela dovolj rada in mu dovolj zaupala, da bi šla z njim do konca. Mu dala, kot včasih rečeš ti. Zadnje čase, odkar zelo rada berem tvojo super rubriko, tudi zato, ker upoštevam tvoj nasvet o tem, da ženske, če želijo imeti resno zvezo z moškim, ne bi smele v posteljo z novim moškim najmanj tri mesece. Od treh fantov, s katerimi sem se dobivala v zadnjem letu, se je eden nehal zanimati zame po dveh tednih, dva pa po približno treh tednih, ker nisem hotela z njimi v posteljo, ali jim dovolila z rokami pod pas. Eden izmed njih mi je, medtem ko sva se prvič po francosko poljubljala, na vsak način hotel roko potisniti v svoje hlače in na svojega otrdelega korenjaka. Mimogrede: rada pogledam lepe penise in se jih ne bojim, da ne boš mislil, da imam kakšne zadržke do seksa zaradi penisa. Pred približno tremi meseci sem končno srečala leto dni starejšega fanta, v katerega sem se zaljubila. Mislim, da se je tudi on vame. Najina zveza zelo lepo napreduje. Veliko sva skupaj, pozoren je in nežen in me ne sili v posteljo, kamor pa si z njim sama vse bolj želim. Tu se začne “problem”. Sprašujem se, ali naj mu povem, da sem devica oziroma to, da sem seksualno neizkušena. Moram ti reči, da se meni to ne zdi ne vem kakšen problem, skrbi pa me, ali bo on iz tega delal problem. Malo me tudi skrbi to, kot sem že omenila, ali bom znala občevati tako, da bo on zadovoljen. Hvala za čim prejšnji odgovor. Nedotaknjena
Razvpiti atentatorji, ki jih svet ne bo pozabil
12. 08. 2015 07.49Zadnje besede Williama H. Bonneya (Billy The Kid), ki naj bi jih povedal šerifu Patu Garrettu, preden ga je ta ustrelil: "Za vedno boš znan samo kot človek, ki je ustavil Billyja The Kida."
Naj se jim priključi ali gre?
05. 08. 2015 08.20Ne morem verjeti, da sem ena izmed tistih,ki ti pišem. Res ne ve, kaj naj storim. S fantom sva skupaj skoraj 4 leta in je obseden z video igricami. Star je 26 let. In še ena stvar je, zdi se mi, da mu je z menoj bedno. To sklepam po tem, ko sva narazen in se meniva, kdaj se bova videla, sem vedno jaz tista, ne pretiravam ... Prav vedno jaz dajem pobudo, kdaj bova se videla, če pride k meni ali jaz k njemu. To sem mu že večkrat omenila, njegov odgovor pa je vedno isti, in sicer, da ni pomembno, kateri da pobudo. Ne da se mi več z njim načenjati te teme, ker je odgovor vedno enak. Plus, ko se pol zmeniva, kdaj se vidiva oz. jaz dam pobudo, če pride jutri k meni, pride vedno zvečer. Čeprav je cel dan doma, ne pride nikoli prej. Saj razumem, da sva potem skupaj nekaj dni, ampak mi daje občutek, da nima interesa, da bi se videla. In ja, če se vrnem k igricam. Ko sva skupaj, jih igra po 4 ure na dan, včasih več. Pa še pol, ko sem pri njemu, hodiva okoli k njegovim kolegom, njegov izgovor je sicer, da se druživa, ampak dejansko on tam igra igrice, jaz pa sedim kot bud*ala. Res ga imam rada, skupaj sva že dolgo in ga ne morem pustiti. Veliko sem premišljevala, in vedno pridem do enakega zaključka, da nisva za skupaj. Ampak ga enostavno ne morem pustiti. Ne vem, kaj naj storim. Res te leeeepo prosim za en dober nasvet ! V upanju da mi boš odgovoril, se ti fuuul zahvaljujem!! Pozdravček!
Bralka v sobi našla spominsko kartico, na njej pa ...
16. 07. 2015 08.03Zdravo, Brane. Nujno rabim tvoj nasvet. Sicer ne vem, ali mi lahko pomagaš, ampak tako sem obupana, da ne vem, kaj naj. Da povem svojo zgodbo. Sem punca, stara 25 let, imam fanta, 5 let starejšega. In pa brata, 10 let starejšega, in on ima punco, 6 let mlajšo. Ponavadi se veliko piše o sebi in partnerju. Jaz pa imam večji problem, zato bom vključila mojega bratca, ki ga imam nadvse rada. Najprej naj opišem mojega dragega brata, ki je tudi moj oče, mama, najboljši prijatelj, zaupnik in oseba, ki mi pomeni največ v življenju. Najin odnos je skozi zelo poseben. Očeta in mamo sva izgubila v nesreči, ko sem bila stara 13 let. Od takrat je zame skrbel, mi nudil podporo, skratka, super sva se razumela skozi. Moj brat je drugače zelo čeden moški, športnik, velikega srca, nadarjen, široko razgledan z izjemno kariero in pa izjemno čustven.Tako sem to napisala, da bi lahko sklepal, da sem zaljubljena vanj, in rekla bi, da sem, ampak seveda zelo zelo drugače - bratovsko. Kot sem napisala, zaupava si čisto vse, med nama ni bilo skrivnosti. Ko sem bila razočarana v ljubezni, mi je nudil vso podporo, me ščitil, spodbujal in pa tudi obratno. Pred leti je pa spoznal partnerko, v katero se je noro zaljubil in nastali sta dvojčici, sedaj stari 1 leto. Tudi z njegovo partnerko sva se super ujeli in postali dobri prijateljici. Jaz sem študirala v tujini in po končanem študiju sem se vrnila v Slovenijo, ker nisem imela še rednih dohodkov, mi je brat pomagal, tako da sem se preselila k njim. Super smo se razumeli. Vmes sem spoznala resnega fanta, finančno preskrbljenega, ampak še neosamosvojenega od družine. Brat mu je ponudil, da se lahko preseli k nam, da sva lahko skupaj, dokler si ne najdeva stanovanja. Vse super. Skupaj smo hodili na morje, izlete, imeli smo se tako super, da sva malo pozabila na selitev. S fantom sva želela prispevati denar za stroške, ampak brat nikoli ni hotel vzeti nič, zato sva kupovala vse za gospodinjstvo, bratu sva za rojstni dan kupila celo športni avto, katerega je vedno želel. Res smo se imeli skoraj že pravljično. Do nekaj dni nazaj. Tukaj se je pa začela nočna mora zame. Med pospravljanjem najine spalnice sem našla sumljivo skrito spominsko kartico. Vedela sem, da moja ni, ampak ker je skrita v najini sobi, sem vedla, da je od fanta in sem morala preveriti. In na njej sem našla posnetke spolnih odnosov med mojim fantom in zaročenko od mojega brata. Veliko posnetkov. Srce mi je prenehalo biti, mislila sem da bom umrla. V tem primeru bi se kot vedno zaupala bratu in on bi mi nudil tolažbo, če ne bi šlo za njegovo zaročenko. Sedaj sem zlomljena, ne vem, kaj naj. Če bratu povem, mu sesujem svet. Takšnega razočaranja on ne bi prenesel, ima preveliko srce. Če mu ne povem, bom prvič neodkrita do njega in mu ne bom mogla nikoli pred oči. Sedaj sem čisto trda, fant nekaj sumi, ne spustim ga blizu, ne upam pa ga nagnati, ker si ne upam povedati, da vem vse. Zanj mi je takoj postalo vseeno, za brata mi pa ni. Krivo se počutim. Ne morem verjeti, kaj sem naredila nekomu, ki mi pomeni vse. Pa še dve majhni dojenčici imata. Kako naprej? Brane, prosim za res dober nasvet. In prosim čim prej.
Si junak, ki se lahko zapiše v zgodovino?
19. 06. 2015 06.30Stvar je preprosta: če si dovolj drzen ali drzna, da poješ najbolj pekoč burger v Sloveniji, se boš za vedno zapisal v zgodovino. Zgodba o najbolj pekočem burgerju pa se ni začela včeraj; tudi ta ima svojo zgodovino.
Slovenka, ki preveč seksa!
17. 06. 2015 08.29Pozdravljen, Brane! Jaz imam pa eno težavo , upam da mi boš znal svetovati. Skoraj dve leti je, odkar sem rodila. In tu je težava. S partnerjem veliko seksava, res veliko.Težava je v tem, da me od poroda dalje spolni odnosi zelo bolijo, včasih tako zelo, da s partnerjem seks prekineva. In se slabo počutim, ker se bojim. da je partner potem potrt. :( Boli me tudi, če mi prst potisne v vagino. Včasih bolečine niso ravno močne, ampak še vedno so prisotne, a vseeno vztrajam, da le zadovoljim dragega. Imam ga rada, ljubim ga, ne predstavljam si biti brez njega. Zanima me, kaj lahko naredim, da te bolečine omilim? Včasih so res neznosne. Vedno sem sproščena, a niti to ne premaga bolečin. Veselim se tvojih nasvetov oz. pomoči in naj hkrati še povem, da zelo rada berem tvoj forum. Čauu, Oktoberka******
Grozna, ali pač ... iskrena?
21. 04. 2015 08.40Upam, da mi lahko svetuješ, ker se mi zdi, da moža ne ljubim več. Imam ga rada, vendar ga ne ljubim. Nisem več zaljubljena vanj. Želim si razloga za to, da bi ga zapustila, čeprav je dober človek in dober tip. Prav želim si, da bi imel afero in da bi imela razlog za to, da bi šla narazen in ga ne bi prizadela s svojimi razlogi. Grozna sem, kajne? Ampak si ne morem pomagati, ker se počutim čustveno povsem otopela. Skupaj sva dobrih devet let. Od tega pet let v zakonu. Otroka imata štiri in dve leti in življenje je precej naporno. Zame je bilo bolj naporno, dokler mu pred kakimi šestimi meseci nisem pošteno povedala, kar sem napisala tebi: da se mi zdi, da ga ne ljubim več in da sem čustveno prazna. Zelo se je spremenil, veliko pomaga pri vsem, spet je pozoren, zelo se trudi z menoj in otrokoma, vendar jaz še vedno ostajam čustveno prazna. Počutim se kot prazna vreča. Še vedno redno seksava, enkrat, dvakrat na teden, vendar se tudi med seksom počutim otopelo. Vseeno hlinim orgazem, da ustrežem njemu. Nisem depresivna, če boš pomislil na to in vse ostalo 'štima'. Imava dobri službi, lep in urejen dom, prijatelje. Moji najboljši prijateljici in sestra mi pravijo, da bo ta čustvena otopelost minila. Meni se zdi, da je vse slabše. Vse manj čutim do njega. Kar pobegnila bi. Nikogar ne želim prizadeti. Vem, grozna ženska sem, vendar sem vsaj iskrena. Kaj porečeš ti!? Aja, jaz bom vsak čas stara 30 let, on pa je eno leto starejši. Pomagaj!