Tebi
Bralec v dilemi: Od žene prejel nenavaden predlog!
10. 09. 2015 08.22Brane, pozdravljen. Večkrat z zanimanjem preberem tvoje odgovore in se v večini tudi strinjam z njimi. Zato upam, da odgovoriš tudi na mojo dilemo, ki me precej muči. Z ženo sva skupaj 13 let, imava dva otroka, zakon je dober, veliko se pogovarjava in si poveva vse, tudi v spolnosti. Žena mi je enkrat med seksom predlagala, da si želi, da bi poskusil še s kakšno žensko. Priznati moram, da me je najprej šokirala, ampak ker si ponavadi poveva vse fantazije, me je to še bolj vzburilo, prav tako misel, da bi tudi žena poskusila z drugim (kar si tudi sama želi). Postavila sva si nekaj mej (mora biti neznanec/ka, domov se jih ne vozi ipd.) in moram priznati, da je zaradi teh fantazij seks še pogostejši in boljši. Oba pa sva nekako zadržana ko bi moralo priti do uresničitve tega in po domače povedano "nimava jajc". Sam sebe nekako presnetim vsakič, ko jo vzpodbujam, naj poskusi, po drugi strani me je pa strah kaj pa bo potem ko bo, kako bom odreagiral. Vem da dokler se to ne bo zgodilo, ne morem vedeti. Težava je v tem, da se vsakič ko pomislim na to, da bi žena seksala z drugim vzburim in me misel na to zelo vznemirja, ko pa to mine, pa pride za mano misel, da je žena seksala z drugim moškim in me prične stiskati. Ne vem namreč, kako bi to dejstvo sprejel, če ali ko se bo to res zgodilo. Tega ne jemljem kot varanje, ki ga absolutno ne podpiram, temveč kot neko popestritev spolnosti kot je rekla žena, ker je le vključeno soglasje partnerja. Tudi na vprašanje ali je kaj narobe v spolnosti, da je to sploh predlagala, sem dobil odgovor, da ne, da je super in da vedno doživi orgazem, da jo pa vznemirja misel na popestritev po toliko letih. Bojim se tega, da bi nama po kakšni taki popestritvi razpadel zakon, ki je resnično dober, česar si pa ne želim, saj se imava z ženo zelo rada. Ko takole prebiram razne forume, kjer so takšni in drugačni odgovori, skoraj povsod piše, da v večini primerov takšni "eksperimenti" vodijo v razpad zakona, kar mi pri samem premlevanju prav nič ne koristi. Ker si želim ohraniti zakon po eni strani, me pa taka popestritev po drugi strani tudi zelo mika, se obračam nate v upanju, da mi boš lahko kaj svetoval, čeprav se zavedam, da moram to v glavnem razčistiti pri sebi in z ženo. Tudi moje pisanje verjetno nima nekega zaporednega smisla, ker mi misli skačejo sem in tja in vsakič se pojavi nekaj novih vprašanj "kaj pa če...". Hvala za odgovor. Obupanec.
On se ločuje, žena pa ...
14. 08. 2015 07.37Pozdravljen, Brane. Večkrat sem prebirala tvoje nasvete in sedaj sem se opogumila in ti pišem, če mi lahko pomagaš. Imam fanta dve leti, ki je poročen, vendar se ločuje. Ampak to ločitev zavlačuje, saj želi na miren način in v dogovoru se ločiti. Pravi, da je veliko navezan na svoje otroke, kljub temu da so odrasli. Ima vnukinjo in vsi skupaj živijo. Enkrat se mi je zaupal, da mu je težko povedati otrokom, kakšen jim bo dal zgled, še posebej ta starejši hčeri, ki ima otroka in je ločena, ta mlajša pa ima fanta in živita posebej. Nimam več potrpljenja in volje poslušati, da bo uredil. Večkrat sva se skregala na to temo, saj so potem tudi ostale stvari pogojene, s tem najino druženje, saj sva omejena, ker vsak večer gre domov. Ne vem, kaj naj, imam občutek, da zavlačuje, pa ne zato, ker noče, ampak ker ne more, je zelo čustven in navezan na njih. Toliko sva prejokala skupaj, da mislim, da bova kar pregorela. Jaz ne vem, kaj naj naredim, tudi sedaj, ko ti pišem, mi je tako hudo, da jokam. Rada ga imam, se zelo razumeva, dopolnjujeva in je tudi dober do mene, vendar ne zmore narediti tega koraka, jaz sem nemočna tukaj, saj nimam kaj za narediti, potrpljenja nimam več in ne želim tako več živeti. Želim imeti resno zvezo, in to sem mu tudi povedala, to vse ve, moje želje, vendar ne naredi ničesar, razen da se trudi vsak dan, ampak zame to ni to in ne želim biti v takšni zvezi. Kot sem opazila, bi in meni in njim vsem ugodil, in tako bil na dveh straneh, vendar jaz tega nočem pod nobenim pogojem. Sem v brezizhodiščnem stanju, ne vem, kaj naj, ko se razideva, sva par dni narazen in mi je zelo težko, potem se slišiva, se dobiva, pa potem izbruhnejo stvari zopet na plano, tako da se vrtiva v začaranem krogu. Iščem in molim za znak in moč, kaj naj naredim. Prosim te za tvoje mnenje, morda mi bo pomagalo razsvetliti moje trenutno stanje. Hvala.
Ivone po seksu v pisarni ni želel več
14. 08. 2015 08.24Spoznala sva se pred približno sedmimi meseci. V trenutku sva si bila všeč. Kemija in privlačnost sta bili obojestranski. Kakšen mesec po tem prvem srečanju me je poklical (kontakt je vzpostavil on) in zmenila sva se za večerno srečanje v lokalu. Ob čaju in kasneje vinu sva klepetala kakšne štiri ure. Omenil je tudi, da ima dva polnoletna otroka. O tem ali je poročen ali ne, se pravzaprav niti nisem kaj dosti spraševala. Na koncu me je pospremil do doma in pred vrati poljubil na lica. In potem nobenega glasu od njega več. Približno tri mesece potem sem jaz poklicala njega. Bil je vesel in je takoj predlagal, da se srečava. Na drugem srečanju v lokalu sva najprej kakšno uro klepetala, potem pa kramljanje nadaljevala v njegovem bližnjem poslovnem prostoru, kamor me je povabil na šampanjec. Pravzaprav ni kaj dosti okleval in je kmalu prešel na dotike in objeme in vse ostale intimnosti, ki temu sledijo. Bila sva intimna in v tem sem neizmerno uživala. Bil je odličen ljubimec - brez predsodkov ali kakršnihkoli zavor. In takoj zatem je v pogovoru omenil ženo - prvič, in sicer v kontekstu krajših počitnic na morju, kamor je odšel z njo. Jasno sem pokazala oz. povedala, da pravzaprav nad spoznanjem, da obstaja žena s katero živita neko družinsko življenje, pravzaprav nisem navdušena. Naslednjič sva se srečala po tem njegovem nekajdnevnem morskem oddihu. Vendar tokrat nisva bila intimna. Razšla sva se z dolgim poljubom na usta. In potem se nisva več videla. Jaz sem ga sicer potem se kontaktirala, vendar ni izrazil želje po srečanju. Omenil pa je tudi presenečenje nad tem, da stvari tako resno jemljem. Pred kratkim sem ga znova poklicala in predlagala, da se vidiva - formalno, kot prijatelja. O vsem tem sem se želela odkrito pogovoriti, in sicer zato, da grem potem sama lahko lažje naprej (česar mu po telefonu seveda nisem razlagala). Najprej se je strinjal, a se je kasneje temu srečanju elegantno izognil. Nekoliko sem v dilemi, ker ne vem, kako naj si razlagam to obnašanje - počutim se izigrano in razvrednoteno in ob tem me bega ravno ta magična privlačnost, ki jo čutim in dejstvo, da mi je v intimi tako zelo ustrezal. Pa čeprav je dobrih deset let starejši. Hvala za mnenje. Ivone
Naj se jim priključi ali gre?
05. 08. 2015 08.20Ne morem verjeti, da sem ena izmed tistih,ki ti pišem. Res ne ve, kaj naj storim. S fantom sva skupaj skoraj 4 leta in je obseden z video igricami. Star je 26 let. In še ena stvar je, zdi se mi, da mu je z menoj bedno. To sklepam po tem, ko sva narazen in se meniva, kdaj se bova videla, sem vedno jaz tista, ne pretiravam ... Prav vedno jaz dajem pobudo, kdaj bova se videla, če pride k meni ali jaz k njemu. To sem mu že večkrat omenila, njegov odgovor pa je vedno isti, in sicer, da ni pomembno, kateri da pobudo. Ne da se mi več z njim načenjati te teme, ker je odgovor vedno enak. Plus, ko se pol zmeniva, kdaj se vidiva oz. jaz dam pobudo, če pride jutri k meni, pride vedno zvečer. Čeprav je cel dan doma, ne pride nikoli prej. Saj razumem, da sva potem skupaj nekaj dni, ampak mi daje občutek, da nima interesa, da bi se videla. In ja, če se vrnem k igricam. Ko sva skupaj, jih igra po 4 ure na dan, včasih več. Pa še pol, ko sem pri njemu, hodiva okoli k njegovim kolegom, njegov izgovor je sicer, da se druživa, ampak dejansko on tam igra igrice, jaz pa sedim kot bud*ala. Res ga imam rada, skupaj sva že dolgo in ga ne morem pustiti. Veliko sem premišljevala, in vedno pridem do enakega zaključka, da nisva za skupaj. Ampak ga enostavno ne morem pustiti. Ne vem, kaj naj storim. Res te leeeepo prosim za en dober nasvet ! V upanju da mi boš odgovoril, se ti fuuul zahvaljujem!! Pozdravček!
Bralec prosi za pomoč: Dekle 'zlorablja' njegov anus
17. 07. 2015 07.39Oj. Imam eno težavo in bi te prosil za nasvet. S punco sva skupaj že dobre 3 leta in imava lepo urejeno razmerje, zaljubljena še vedno kot na začetku, drug drugega dopolnjujeva na raznih področjih, si zaupava, redno seksva. Skratka, klapa vse tako kot mora. Pa vendar me je zdaj nekaj zmotilo: oba imava rada fetišistične zadeve (dominanca, bičanje, priklenjanje ...) in velikokrat probava kakšno novo zadevico. Kakšne 2 meseca nazaj pa sva gledala porniče in si je zaželela preizkusiti analni seks na meni. Seveda sem se strinjal, kaj pa veš, mogoče bi mi pa pasalo. Že naslednji dan je šla v erotic shop in si nabavila strap-on dildota in isti večer sva zadevo tudi sprobala na meni. Težava pa je v tem, da jaz tega nikakor nisem mogel sprejeti, ker mi enostavno ni bilo všeč, ko pa sem videl njo, kako uživa v tem in kako jo to "rajca", sem se nekako prisilil in tudi jaz "užival". To se je nadaljevalo kakšne 14 dni, nato pa sem začel 'glumiti' in iskati izgovore (driska, bolečine v anusu, napetost, itd.), ona pa je vedno slabe volje, ker bi pač rada to ves čas počela, jaz pa enostavno ne morem, ker tega ne prenesem. Rabim nasvet, ali ji naj povem, da ne zmorem? Strah me je njenega odziva, saj vem, da v tem analnem seksu, ki ga izvaja na meni, uživa še bolj kot v kakršen koli drugem seksu. Pomagaaaaj!
Bralka v sobi našla spominsko kartico, na njej pa ...
16. 07. 2015 08.03Zdravo, Brane. Nujno rabim tvoj nasvet. Sicer ne vem, ali mi lahko pomagaš, ampak tako sem obupana, da ne vem, kaj naj. Da povem svojo zgodbo. Sem punca, stara 25 let, imam fanta, 5 let starejšega. In pa brata, 10 let starejšega, in on ima punco, 6 let mlajšo. Ponavadi se veliko piše o sebi in partnerju. Jaz pa imam večji problem, zato bom vključila mojega bratca, ki ga imam nadvse rada. Najprej naj opišem mojega dragega brata, ki je tudi moj oče, mama, najboljši prijatelj, zaupnik in oseba, ki mi pomeni največ v življenju. Najin odnos je skozi zelo poseben. Očeta in mamo sva izgubila v nesreči, ko sem bila stara 13 let. Od takrat je zame skrbel, mi nudil podporo, skratka, super sva se razumela skozi. Moj brat je drugače zelo čeden moški, športnik, velikega srca, nadarjen, široko razgledan z izjemno kariero in pa izjemno čustven.Tako sem to napisala, da bi lahko sklepal, da sem zaljubljena vanj, in rekla bi, da sem, ampak seveda zelo zelo drugače - bratovsko. Kot sem napisala, zaupava si čisto vse, med nama ni bilo skrivnosti. Ko sem bila razočarana v ljubezni, mi je nudil vso podporo, me ščitil, spodbujal in pa tudi obratno. Pred leti je pa spoznal partnerko, v katero se je noro zaljubil in nastali sta dvojčici, sedaj stari 1 leto. Tudi z njegovo partnerko sva se super ujeli in postali dobri prijateljici. Jaz sem študirala v tujini in po končanem študiju sem se vrnila v Slovenijo, ker nisem imela še rednih dohodkov, mi je brat pomagal, tako da sem se preselila k njim. Super smo se razumeli. Vmes sem spoznala resnega fanta, finančno preskrbljenega, ampak še neosamosvojenega od družine. Brat mu je ponudil, da se lahko preseli k nam, da sva lahko skupaj, dokler si ne najdeva stanovanja. Vse super. Skupaj smo hodili na morje, izlete, imeli smo se tako super, da sva malo pozabila na selitev. S fantom sva želela prispevati denar za stroške, ampak brat nikoli ni hotel vzeti nič, zato sva kupovala vse za gospodinjstvo, bratu sva za rojstni dan kupila celo športni avto, katerega je vedno želel. Res smo se imeli skoraj že pravljično. Do nekaj dni nazaj. Tukaj se je pa začela nočna mora zame. Med pospravljanjem najine spalnice sem našla sumljivo skrito spominsko kartico. Vedela sem, da moja ni, ampak ker je skrita v najini sobi, sem vedla, da je od fanta in sem morala preveriti. In na njej sem našla posnetke spolnih odnosov med mojim fantom in zaročenko od mojega brata. Veliko posnetkov. Srce mi je prenehalo biti, mislila sem da bom umrla. V tem primeru bi se kot vedno zaupala bratu in on bi mi nudil tolažbo, če ne bi šlo za njegovo zaročenko. Sedaj sem zlomljena, ne vem, kaj naj. Če bratu povem, mu sesujem svet. Takšnega razočaranja on ne bi prenesel, ima preveliko srce. Če mu ne povem, bom prvič neodkrita do njega in mu ne bom mogla nikoli pred oči. Sedaj sem čisto trda, fant nekaj sumi, ne spustim ga blizu, ne upam pa ga nagnati, ker si ne upam povedati, da vem vse. Zanj mi je takoj postalo vseeno, za brata mi pa ni. Krivo se počutim. Ne morem verjeti, kaj sem naredila nekomu, ki mi pomeni vse. Pa še dve majhni dojenčici imata. Kako naprej? Brane, prosim za res dober nasvet. In prosim čim prej.
Z vsemi temi je spal?!
10. 07. 2015 08.19Pozdravljen Brane! Moje ime je A in imam težave v netipični vezi. Na kratko o meni, sem 26-letni tip, trenutno brezposlen, zaljubljen do ušes v svojo simpatijo, ki mi vrača ljubezen, nežnosti in lepe besede. Vendar, ker sem po naravi malo preveč radoveden, sem večkrat partnerja povprašal o preteklosti, na katera je recimo odgovarjal, vmes pa dodajal malo ogorčenja. Že takrat sem dobil občutek, da ni vse tako kot pravi. Dnevi so minevali in postopoma pa so majhne skrivnosti prišle na dan. Imel je spolne odnose z ljudmi, za katere je sprva govoril, da jih ne pozna, itd. Imela sva hiter in nenavaden prepir glede tega, v katerem je priznal in dodal, da je storil to za moje bolje. Zdi se mi pravično, da poudarim, da so se te avanturce zgodile pred pričetkom najine zveze. Vsake toliko pogledam po telefonu, vendar se malo počutim krivega, kajti nisem tako nezaupljiv, vendar mi ne da miru dejstvo, da se je za take ''minimalce'' brez zadržkov zlagal ljubljeni osebi v obraz; in to tudi brez karšnih koli težav. Na koncu dneva sva se tudi pogovorila, vendar sem jaz izpadel ljubosumni partner. Kar mi tudi ustreza, ker se zavedam, da malo sem, ampak se mi pa zdi tudi bistveno, da si partnerja slepo zaupata, tukaj pa nastane problem, kajti jaz njemu ne zaupam več 100 % in to me moti. In jaz ne vem, če bi želel biti v taki vezi, čeprav sem zaljubljen in nisem siguren, da bi želel zaključiti najino skupno pot. Jaz sem zvest in cenim zvestobo, mogoče me je strah dvomov in se po eni strani bojim, da skriva še kako stvar, ki bi lahko ogrozila to kar gradiva skupaj. Na kratko, imam dosti vprašanj, ki jih me je strah postaviti, se mi pa ne zdi pravično, da sem jaz popolnoma odkrit, on pa ... hmm .... ? Informativno sva skupaj dve leti, moja sumničenja pa so obrodila sadove šele pred parimi mesci, kjer sva srečala enega izmed teh ''njemu neznanih'' tipov, seveda on ga takrat ni poznal, po par tednih pa je povedal, da so bili dosti časa od tega skupaj (to zveni, kot da je zelo star, vendar ima le leto ali tri več kot jaz). Spolno seveda in brez zaščite. Težava tudi nastane, ker ti ''posamezniki'' slovijo po svojem pogostem menjavanju partnerjev. Nekje za 4 ali 5 sem izvedel ponesreči, malo pa me muči dejstvo, da lahko prikriva še 'bog ti ga vedi' kaj. Kako vidiš ti to stanje, sem preveč zatreskan in ljubosumen?
Daleč od tega, da je edina ...
23. 06. 2015 08.07Lepo pozdravljeni! Sem punca stara 20 let in sem v zvezi s 27-letnim fantom okoli 8 mesecev. Najprej sem se bala, da bo kar nekaj problemov zaradi razlike v letih, ampak moram priznati, da sem za svoja leta kar zrela in že odraslo razmišljam, vendar ne prehitevam življenja (skupno življenje, otroci itd.), ker mi je še vedno na prvem mestu študij, on pa se včasih obnaša, kot da jih ima manj kot jaz. Super se ujameva, imava podobne hobije, vendar se mi je pred kratkim zgodilo nekaj, za kar imam občutek, da me malce odvrača od njega. Na prvomajski zabavi, kjer so bili sami njegovi kolegi/kolegice, sem se z eno zelo razumela in začeli sva razne debate glede ljubosumja, in sicer sama sem izjavila, da nimam potrebe po le-tem, ker če ne bi morala biti na vsako njegovo bivšo ljubosumna. Ona pa me je nato vprašala: "kaj ti ne veš, da sem tudi jaz spala z njim?" Mene je v tistem trenutku skoraj kap, namreč, poleg vsega, je punca njegovega najboljšega prijatelja in ni se šlo zgolj za piknik, temveč je tudi moj fant praznoval rojstni dan. Ker mi je bilo neprijetno, sem se hotela z nekom pogovoriti, ko pa sem začela to debato še z eno drugo njegovo kolegico, ki je sicer že starejša, cca 30 let, je sama priznala, da je tudi ona seksala z njim in da naj se ne sekiram, ker se je itak šlo samo za pijane noči, 4-5 let nazaj. Nisem punca, da bom povpraševala po njegovih bivših, tudi sam pa mi je omenil, da je imel samo eno bivšo punco vredno omembe, zdaj ko sem pa to vse izvedela, sem ga začela povpraševati in velikokrat sva se na koncu skregala. Priznal mi je še za eno prijateljico, ki se sicer ne družijo več toliko. Jaz nisem niti na eno od njih ljubosumna, ker imajo vse tudi fanta že dlje časa in ker je stvar preteklosti, vendar ko sem v njihovi družbi, (ker on tako hoče) mi postaja neprijetno in mi gre na bruhanje. Sam trdi tudi, da njemu niti ena ni všeč, ker meni enostavno ne more iti to iz glave in razmišljam o tem. Jaz vem, da bova še dolgo skupaj in da se ne bom vedno mogla tem ženskam izogibati, sicer pa najbolj mi gre na bruhanje za njo, ki mi je to izjavila in se mi začela smejati v obraz in se tudi mojemu fantu naslednji dan zlagala pred mano, da sem sama začela te debate in tako dalje. Pred tem smo velikokrat hodili tudi skupaj z motorji na izlete, se občasno družili, meni pa sploh ni več do tega, kar še najbolj sekira mojega fanta in se bojim, da bo vplivalo to tudi na najino zvezo. Vem tudi, da mogoče mi gre to po glavi, ker sem še mlada in njim, da je to čisto nekaj normalnega, in verjetno če bi zvedela na drugačen način, lepši, ne tako odvraten, bi se tudi zdaj drugače počutila in se ne bi toliko sekirala. Prosim, da mi svetuješ kaj naj naredim.
Bralec je obupan!
18. 06. 2015 11.47Brane, živjo! S punco sva skupaj že slabi dve leti, moj problem je pa ta, da ga še vedno noče po domače povedano "povlečt". Sicer ga še nikoli ni nobenemu, pa je mela tudi eno dolgo vezo že pred mano. Vedno jo nekako nagovarjam, da poskusi, da saj to nič ni, ampak vseeno pravi 'enkrat bom', ampak se že vleče veliko časa. Zanima me tvoj nasvet, kaj naj naredim? lp
Slovenka, ki preveč seksa!
17. 06. 2015 08.29Pozdravljen, Brane! Jaz imam pa eno težavo , upam da mi boš znal svetovati. Skoraj dve leti je, odkar sem rodila. In tu je težava. S partnerjem veliko seksava, res veliko.Težava je v tem, da me od poroda dalje spolni odnosi zelo bolijo, včasih tako zelo, da s partnerjem seks prekineva. In se slabo počutim, ker se bojim. da je partner potem potrt. :( Boli me tudi, če mi prst potisne v vagino. Včasih bolečine niso ravno močne, ampak še vedno so prisotne, a vseeno vztrajam, da le zadovoljim dragega. Imam ga rada, ljubim ga, ne predstavljam si biti brez njega. Zanima me, kaj lahko naredim, da te bolečine omilim? Včasih so res neznosne. Vedno sem sproščena, a niti to ne premaga bolečin. Veselim se tvojih nasvetov oz. pomoči in naj hkrati še povem, da zelo rada berem tvoj forum. Čauu, Oktoberka******
'Mladi se ne zavedajo: znanje se da pridobiti tudi tako, da delaš in si plačan!'
11. 06. 2015 08.12Priljubljene kuharsko tekmovanje MasterChef se bliža koncu in v bitki za 50 tisoč evrov ostajajo le še štirje najboljši. Pogovarjali smo se s sodnikoma iz oddaje MasterChef Karimom Merdjadijem in Luko Jezerškom. Kaj bi pripravila za prvi zmenek in kaj bi počela, če ne bi bila slaščičar oziroma kuhar?
Mlada seksi sodelavka ali žena: je to sploh dilema?
04. 06. 2015 08.19Zdravo. Star sem 36, poročen sem 8 let, zakon je vedno štimal. Pred pol leta pa sem na delu spoznal novo prostovoljko, ki me je takoj prevzela. Mlajša je od mene okoli 10 let, ampak ta punca je res nekaj posebnega. Je božanskega videza, lasje, oči, telo ... Karakterno pa takšne ženske še nisem spoznal. Pred ženo sem jih imel kar nekaj. Razmišlja odraslo, bolj kot vsi v moji okolici. Tega vsega se zaveda, je zelo samozavestna. Je tudi pametna in res nadarjena. Z njo sicer nimam ničesar. Ona tega, kot kaže, tudi ne bi hotela, čeprav nima fanta, je vedno nedostopna in zadržana do vseh, ne samo mene. Jaz pa imam občutek, da sem se noro zaljubil, nonstop mislim na njo, žena mi ze očita, da sploh nisva intimna. Včasih buljim v njeno rito in ima me, da bi jo vzel od zadaj. Tega še nisem doživljal, ob njej se počutim umirjenega, poslušal bi lahko njene ideje nonstop. Problem je, da ne morem spati, jesti, na delu pa ne morem razmišljati trezno. Čez slab mesec ona tudi odhaja in je več ne bo nazaj. Naj povem ženi, naj povem njej??? Počutim se noro, da tu pišem, ampak res ne vem, kaj naj naredim. Tega kolegom ne morem govoriti, ker bi lahko prišle kake govorice. Kaj naj? Hvala. D
Zaupala nam je, zakaj je z njim!
25. 05. 2015 15.13Živjo, Brane! Imam naslednji problem. Spoznala sem fanta, s katerim se sedaj dobivava na 'kavicah'. Vse je lepo in prav, vendar se fant z mano ne poljublja po francosko. Tudi s prsti me ne 'zrajca'. Jaz se res potrudim zanj, ga obdelam z usti, ga grizem, stiskam in mu pokažem, da si ga želim. Kontra pa ni tega. Tudi z usti mi ne gre dol. Rečem mu, naj se ne zadržuje, naj se izživi, pa nič. Ko sem na njem, mu kar dol pade in vem, da se mu analni seks gnusi. Meni pa to ni nič takega, celo paše mi. Jaz si želim, da bi me zagrabil, vrgel nekam in bil bolj grob. A on mene boža. Res me moti, ker ni prave predigre, vendar mu sama tega ne morem reči oziroma ne vem kako. Rekla sem že, da imam rada kratek in grob seks, pa ni bilo efekta. Pri njem vztrajam samo zato, ker ima res krasen k****. In potem on meni reče, da je strasten.
Veste, zakaj se dogajajo skoki čez plot?
25. 05. 2015 08.06Zdravo, Brane! Star sem 22 let in imam punco 3 leta. Včasih berem te objave in je veliko govora o prevarah. A dejansko ne obstajajo zvesti ljudje, ki ne skočijo kar za vsako ceno in priložnost med rjuhe. Človek postaja vedno bolj skeptičen, ker dejansko je velika možnost, da bo nekdo v paru s kom kaj še dodatno imel. Ženske opisujejo, da doma z možem in družino vse štima, a vseeno se dajo dol s kakšnim sodelavcem, ker jim je tako božansko privlačen, da takšne priložnosti ne smejo zamuditi. A se z dobrim odnosom res ne zmore takšnih stvari rešit? Ali vedno več ljudi gleda samo na svojo rit in jim je ena noč več kot družina in se ne zavedajo posledic? Ali se ne da z eno osebo vse lepo doživet? Včasih se vprašam, če je sploh kakšen par, ki si je zvest od začetka do konca zveze.
Grozna, ali pač ... iskrena?
21. 04. 2015 08.40Upam, da mi lahko svetuješ, ker se mi zdi, da moža ne ljubim več. Imam ga rada, vendar ga ne ljubim. Nisem več zaljubljena vanj. Želim si razloga za to, da bi ga zapustila, čeprav je dober človek in dober tip. Prav želim si, da bi imel afero in da bi imela razlog za to, da bi šla narazen in ga ne bi prizadela s svojimi razlogi. Grozna sem, kajne? Ampak si ne morem pomagati, ker se počutim čustveno povsem otopela. Skupaj sva dobrih devet let. Od tega pet let v zakonu. Otroka imata štiri in dve leti in življenje je precej naporno. Zame je bilo bolj naporno, dokler mu pred kakimi šestimi meseci nisem pošteno povedala, kar sem napisala tebi: da se mi zdi, da ga ne ljubim več in da sem čustveno prazna. Zelo se je spremenil, veliko pomaga pri vsem, spet je pozoren, zelo se trudi z menoj in otrokoma, vendar jaz še vedno ostajam čustveno prazna. Počutim se kot prazna vreča. Še vedno redno seksava, enkrat, dvakrat na teden, vendar se tudi med seksom počutim otopelo. Vseeno hlinim orgazem, da ustrežem njemu. Nisem depresivna, če boš pomislil na to in vse ostalo 'štima'. Imava dobri službi, lep in urejen dom, prijatelje. Moji najboljši prijateljici in sestra mi pravijo, da bo ta čustvena otopelost minila. Meni se zdi, da je vse slabše. Vse manj čutim do njega. Kar pobegnila bi. Nikogar ne želim prizadeti. Vem, grozna ženska sem, vendar sem vsaj iskrena. Kaj porečeš ti!? Aja, jaz bom vsak čas stara 30 let, on pa je eno leto starejši. Pomagaj!
Bralka pisala: 'Občutek imam, da mi bo prišlo, že če se me samo dotakne'
09. 04. 2015 08.23Živjo Brane! Najprej vse pohvale tvoji rubriki. S tvojimi nasveti si pomagal že veliko ženskam in moškim, tudi meni. Vedno z veseljem prebiram tvoje odgovore. Moje vprašanje se ne navezuje na zveze in odnose, ampak na seks. Stara sem 23 let, fanta imam že dobrih 5 let, rada se imava, najin odnos je super, tudi seks je ok, ampak ekstra noro super pa je samo občasno. Vem, da smo ženske sužnje svojega hormonskega cikla in posledično nam pač ne "paše" vedno. Ampak jaz doživljam prave ekstreme v vzponih in padcih potreb in seveda je od tega odvisno tudi koliko uživam v seksu samem. Včasih se mi zdi, da ga v sebi niti ne čutim najbolje in si mislim, ok, bo pa naslednjič bolje. Enkrat na mesec pa me dobesedno razganja in čutim vsak najmanjši premik, ko je v meni, občutek imam, da mi bo prišlo že, če se me samo dotakne. Tudi potem, ko me pripelje do vrhunca z oralnim seksom, mi noro paše še vaginalni (kar mi drugače niti ne, obožujem oralni seks, vendar če me pripelje do vrhunca, mi potem enostavno ne paše več). Torej na kratko, moje vprašanje je, kako naj si povečam libido, da bodo tisti momenti pogostejši kot enkrat na mesec ali dva meseca. Moje drugo vprašanje pa se nanaša na doseganje orgazma. Sem orgazmična punca, pride mi s samozadovoljevanjem, z oralnim seksom in vaginalnim. Vendar v zadnjem primeru le, kadar sem zgoraj in me fant istočasno draži s prstom. Ne vem zakaj, ampak v drugih položajih enostavno ne pridem do vrhunca, čeprav včasih pridem zelo blizu, ampak ne uspe. Ali sem morda že preveč zahtevna in naj se pač sprijaznim, da vedno zaključiva v tem položaju? Fant ni moj prvi, tudi z dvema bivšima sem imela ta problem, ne glede na dolžino in širino njegovega korenjaka, ne gre drugače. Hvala že vnaprej za odgovor pa lep pozdravček. Dolenjka
Ste vedeli?
07. 04. 2015 10.12Med letoma 1939 in 1940 je indijski politik, voditelj in borec za človekove pravice Mohandas Gandhi poslal več pisem nekdanjemu nemškemu diktatorju Adolfu Hitlerju, v katerih ga je skušal odvrniti od vojne v Evropi.
Bralka o aferi z znanim Slovencem
31. 03. 2015 14.24Pozdravljen Brane, na vas se obračam v upanju, da bom dobila kakšen dober nasvet, kaj narediti in sicer, moj "problem" je takšen: Pred slabima dvema mesecema sem se zapletla čisto nenačrtno s fantom, ki je tudi bolj medijsko izpostavljen in se imela noro lepo z njim, dokler je trajalo .. Ampak problemček nastane tu, da takrat, ko sva midva začela vse skupaj, je bil on samski samo dober mesec, s prejšnjo partnerko pa je bil v zvezi cca. eno leto ... in razšla sta se po njegovih besedah zaradi tega, ker nista imela nobenih skupnih ciljev in ga je vse skupaj preveč utrujalo. Prejšnji teden so se pa iznenada prekinili najini stiki, nakar mi je po dveh dneh povedal, da je znova z bivšo punco in da morava stike prekiniti, ker enostavno on tega ne počne tako ... Zdaj pa enostavno ne vem, kaj naj si mislim, se bo še kdaj vrnil ... mu je to, da je bil z menoj, sploh kaj pomenilo?? Zavrtel mi je glavo, kot mi ni še noben moški, in če se še toliko trudim, ga pogrešam in ne morem nehat misliti na njega ... kaj narediti?
Pismo bralke: Ko se afera sprevrže v nočno moro!
26. 03. 2015 08.17Živjo Brane. Mnenje, nasvet....pa bom poskusila biti kratka. Sem v vezi in sem se zapletla z moškim, ki je trenutno samski, a ločen. Bilo je vse lepo, v najinem prijateljevanju so se razvila določena čustva in veliko besed. Iz moje strani malce naivno, da sem se spustila tako daleč, da je prišlo tudi do intimnih trenutkov z nekom, ki ga sploh nisem poznala. Priznam, da sem ga očitno imela za nadomestek ali nek adrenalin, čeprav mu tega nisem nikoli pokazala oz. sem ga s časoma tudi vzljubila, pa mu tega nisem mogla povedati. Vse skupaj se je zapletlo preveč in celo tako daleč, da je posumil o tem tudi moj partner, zato sem se odločila z njim prekiniti, kljub temu, da je on vedel in čutil, da jaz ne bom šla od doma. Zdaj pa tega odmika od mene nikakor noče sprejeti. Očita mi, da sem vse skozi lagala, se pretvarjala, da ga nisem imela rada, nisem bila z njim odkrita in iskrena, on pa je vame verjel, upal, da bom nekoč njegova, me ljubil, bil direkten, odkrit in jasen s svojimi dejanji in besedami. Da se počuti izigranega in razočaranega, kako sem mu lahko naredila kaj takega, a vse skozi me je prepričeval, da moj zakon nima prihodnosti in naj zadevo doma končam. Blati in žali me z vsemi mogočimi besedami in tudi grozi, da bo vse povedal mojemu partnerju. Ko ga ignoriram, se spravlja name preko maila in piše nemogoča sporočila, tudi preko smsjev in klicev. Skratka, ne odneha in hoče ne vem kaj razčistiti, a povedala sva si že vse. To je zame že obsedenost, ki nima konca. Kaj praviš? Hvala, lep pozdrav!
Spravile so ga v obup!
13. 03. 2015 13.17Brane, pomagaj! Imel sem 15 žensk in vsaka mi je rekla, da niso vse iste in seveda se je vsaka dobesedno posr... na vse to. Nimam več zaupanja v nobeno žensko, ki ni nedolžna, ker točno vem, kaj se bo zgodilo. Ne morem več trpeti tega, zato že 4 leta nimam ženske.Vsaka mi je vedno rekla, 'Zaslužiš si boljšo', na koncu pa se je vsaka hotela vrnit.. Nisem fant kot ostali, sem miren in pošten. Nezvestoba me zelo prizadene in rabim po par let, da pridem k sebi. Ne vem, kako naj dobim zaupanje v ženske, če je pa to res nemogoče. 15-krat sem se opekel, vsaka me je imela dokler sem imel denar, avto ... Ko tega nisem več imel ali pa nisem imel denarja za ven, so me pač pustile in odšle z drugim ali pa h "kolegicam". Ne vem, kje je možno spoznati normalno in pošteno žensko? Res ne!
Kako naj jo pripravi do ...
11. 03. 2015 08.14Živijo Brane. Čeprav sem moški, rad kdaj zahajam na tvoj blog, škoda pa je, da moški ne postavljajo vprašanj, ker bi se mogoče tudi jaz našel v njih. Super je, da obstaja nekdo kot si ti, katerega lahko vprašaš za določene težave in upam, da lahko kako pomagaš še meni. Moj problem je, da sem noro zaljubljen v najboljšo prijateljico. Ta težava se vleče že 4 leta in ne vem kaj narediti. Včasih se mi zgodi, da bi mogoče tvegal in naredil tisti korak naprej, ker mi je ta punca res všeč in kljub temu da sem star šele 21 let, bi z njo mogel živeti do konca življenja (seveda po končanem študiju in finančni samostojnosti). Strah pa me je njenega odklona, ki bi si znal zgoditi (malo pesimistično razmišljam), saj je ona zelo privlačna s strani drugih fantov, priljubljena je na facebooku in videti je z "letala" da bi jo mnogi fanti želeli imeti. Edino kar bi mi bilo lahko v prid je, da ni imela še resne in daljše zveze, čeprav si dopisuje z nekaterimi fanti. Ali bi znal svetovati, kako naj bi jo pripravil do tega, da bi do mene čutila kaj več kot samo prijatelja (mogoče kakšna majhna pozornost za prihajajoče valentinovo oz. njen maturantski ples,...). Hvala za odgovor in lep pozdrav iz Maribora. Miha
Žena prestopila vse meje?
05. 03. 2015 08.15Najprej te lepo pozdravljam. Ne bom dolgovezil. Včasih preberem tvoje odgovore in moram reči, da me resnično zanima tvoje mnenje v mojem primeru. S partnerko sva skupaj že 20 let. Še danes jo ljubim kot prvi dan, ko sva se spoznala. V cvetu mladosti sva začela dokaj slabo. Po nekaj mesecih veze, sva zaključila, ker si je našla drugega. Zelo na hitro. Na izletu. Ker mi zvestoba veliko pomeni (kot verjetno vsakemu), sem kljub bolečini in vsemu, kar sodi zraven, čez njo naredil križ. Za vedno. A, saj veš tisto o zarečenem kruhu ... Prijatelji, s katerimi smo se tisti čas družili, so vložili veliko truda, da bi naju združili, saj naj bi bilo njej res žal. Pa sem se ponovno zakuril in ji verjel, in ni mi žal, in od takrat sva skupaj 20 let. Ustvarila sva dom, imava prekrasne otroke, službe, prijatelje. Res idealno. Seveda, prevare nisem nikoli čisto pozabil. Seveda sem se pa že davno z njo pomiril. Zadnja leta se v prostem času, kar ga sploh je, družimo s parom iz soseske. Podobna frekvenca, isto stari otroci ... Ko smo skupaj, sem se do zdaj res počutil sproščeno. Pred časom pa sem slučajno pri čiščenju zabasanega računalnika našel zgodovino pisnih pogovorov med partnerko in tem "prijateljem". Slišala sta se skoraj vsak dan, največkrat v službi, včasih tudi popoldne, seveda, ko me ni bilo doma in zraven. V večini je res šlo za povsem klišejske vsebine. Kaj delaš, horoskop, morje, delo, izleti, občasno in proti koncu pa je bilo z obeh strani vedno več zelo nedvoumnih provokacij. Skratka, vse je šlo že čez meje zdravega odnosa. Doma sem partnerki, milo rečeno, povedal , da imam tega dovolj in da naj premisli, kako naju vidi naprej. Povedala je, da je šlo za popolnoma prijateljske debate in se ji v bistvu ni zdelo nič sporno. Šele ko sem malce primerjal, če bi se jaz pogovarjal s kako prijateljico v podobnem stilu je priznala, da ne bi bilo v redu. Ampak v bistvu mislim, da se ji še danes nič ne zdi sporno in da je to rekla zaradi miru pri hiši. Malo je bilo joka, opravičevanja, sedaj pa se o tem ne govori več. Ampak meni je konflikt še daleč od rešenega. "Prijatelju" nisem razlagal in težil. Enostavno se je odnos z njim ohladil. Če ga bo seveda zanimalo zakaj, mu bom povedal. Nekajkrat smo se še dobili, vendar ni več isto. Tipa prav težko gledam. Težava pa je, da je tudi moje zaupanje močno načeto. Vse je v redu in brez posebnosti, ko pa karkoli nanese na tega tipa in mojo partnerko, pa v meni zavre. Partnerki seveda ni vseeno za prijateljstvo in bi si še vedno želela skupnih stikov, a ob tem upošteva tudi mene, ker največkrat ob želji po obisku rečem, da jaz ne grem in potem ne greva. Prijateljici potem tvezi 1001 izgovor. Jaz sem pa tik pred tem, da me 'raz****' in vso zadevo obelodanim, pa naj bo, kar bo. Jaz sem načeloma prijateljstvo prekinil. To za mene seveda ni prijatelj. Partnerki je seveda malo nerodno, da bi prijateljstvo kar prekinila, in jo je strah, da bi zadeva prišla na beli dan in ... Meni gre pa na živce že, ko se pozdravita. Najraje bi vse skupaj odj****, pa naj se pogovarjajo in družijo. Seveda jo imam še vedno rad, ampak rad bi pa tudi mir v duši. Kaj misliš? Hvala, ker si si vzel čas.
Bralka zaupala: Doma imam moža, a na skrivaj hodim k drugemu
03. 03. 2015 13.11Brane pomagaj! S partnerjem sva skupaj 17 let in imava hči staro 16 let. Med nama kakšne posebne kemije ni bilo, ljubezen je bila bolj ali manj vsiljena. Vse sva jemala preveč samoumevno, brez komunikacije, brez kakšnega truda okoli odnosa. Vedno več krega okrog tega in onega. Tudi seks je postal rutina in vse manj na urniku. Imam ga rada, a z njim se nisem nikoli počutila zaželjeno, ljubljeno, pomembno, seksi. Oddaljila sva se in prevarala sem ga prvič. Nekako mi je to oprostil, ker si takrat nisva želela razdreti družine. Mislila sem, da bova odnos gradila drugače, z več pogovarjanja, druženja, skratka, da se bo vse spremenilo. A se ni. Prevarala sem ga spet drugič. S tem moškim sem spet začutila, kako je, ko te ima nekdo resnično rad. Začutila vse tisto, kar sem pogrešala vsa leta doma. Zbližala sva se in zaljubila sva se. Seks je nor, želiva si drug drugega vsako sekundo, pogrešava se, ljubiva se, čutiva se. O nama se veliko pogovarjava. Imava skupne hobije. Oba rada hodiva v hribe. Skupaj sva, ko sva le lahko, saj imam družino, partnerja in otroka, on pa je ločen in ima punčko staro 5 let. Z njim sem resnično tisto kar sem, ljubi me in si želi, da bi bila njegova. Zdaj je tega že 6 mesecev, odkar sva se spoznala. Želja po tem, da bi bila skupaj je vedno večja, a tukaj nastane moj problem. Jaz sem tista, ki mora narediti korak. Doma sem se ohladila, se izmikam partnerju in ne čutim do njega nič, ker stalno mislim na njega, a kljub temu ga ne želim zapustiti oziroma nimam toliko moči, da bi partnerju povedala. Nisem odločna, ne pri enemu ne pri drugemu. Živim življenje na dveh stolih in vem, da tako ne bo šlo več. Čustveno sem doma čisto otopela in ne vem kaj bi rada. Želim si njega, ljubim ga. Partnerja pa imam rada, ker imam z njim družino in že toliko let skupnega življenja pa tudi trpljenja. Lažem partnerju, da je vse ok, čeprav sumi, da se nekaj dogaja, drugi pa tudi čaka na mojo odločitev. Ne predstavljam si novega začetka. Prosim, pomagaj mi z nasvetom. Ali naj pustim ljubimca in se doma potrudim rešit zakon, čeprav sem že drugič prevarala in izgubila zaupanje, ali naj začnem na novo? Ima vse skupaj sploh še smisel? Res sem preklana na pol, zmedena sem in vedno težje mi je. Nobenega od njiju ne želim prizadeti in nobenega ne bi rada izgubila, a vem, da se bom morala odločiti. Hvala in lep pozdrav!
Slovenka priznala: Mož misli, da je otrok njegov, v resnici pa ...
02. 03. 2015 08.16Prebujena vest. Kaj zdaj? Moja dilema verjetno niti ne bi smela biti omenjena, vendar ker je situacija pri meni zelo resna, je tudi vprašanje, ki sledi zelo resno. Pred nekaj leti sem imela kratko avanturo s poročenim moškim, ki ima tudi dva otroka. Avantura pa žal ni ostala brez posledic, s tem moškim sem zanosila, vendar sem svojemu partnerju to prikrila in misli, da je otrok njegov. Moški, s katerim sem zanosila, je takrat želel, da naredim splav, vendar jaz tega nisem želela, sedaj eden do drugega nimava nobenih obvez niti stikov, vendar pa se je v meni prebudila vest in ne vem, kaj naj storim. Želela bi povedati to svojemu partnerju, vendar se bojim, da bom uničila dve družini in vsem vpletenim zakomplicirala življenje. Ne vem, ali naj raje še naprej molčim, čeprav bo to celo življenje zelo težko in vsak pogled na otroka me bo spomnil na moj greh. Brane, kaj bi mi ti predlagal, da storim: naj se zaupam partnerju in sprejmem vse posledice (da bova šla narazen, sploh ni vprašanje), poleg tega ne vem, kako bom razložila to otroku. Ali naj potlačim klic vesti in molčim, dokler bo to mogoče oz. do smrti. Hvala za odgovor!
Slovenec priznal: Vsega je kriv alkohol
27. 02. 2015 13.38Pozdravljen, Brane. Zate imam mogoče kar malo več vprašanj, na katera upam, da mi boš znal odgovoriti. Star sem 19 let in letos sem zaključil z srednjo šolo. Sem zelo deloven tip človeka, saj redno delam že 2 leti in pol, tako med počitnicami kot med šolo. Kakor vsak 19 letnik bi tudi sam želel imeti punco, katere pa na žalost nimam časa iskati, saj moji dnevi potekajo predvsem ... spanje ... služba ... spanje (delam tudi po 12-18 ur, prost sem pa 1 dan na teden). Možnosti, da bi pa manj delal ni, kajti si vse položnice in bencin plačujem sam. Seveda zahajam kdaj pa kdaj na kakšno žurko, vendar so to bolj ali manj rojstni dnevi itd., tako da že vse poznam, če pa že spoznam kakšno punco in imam z njo kakšno krajšo romanco, je seveda na koncu vsega kriv alkohol. V nasprotnem primeru sem pa tudi sam preveč sramežljiv, da bi punci naslednji dan (po kakšni nori noči) poslal sms ali pa jo kliknil na fbju, pa tudi če mi je bila zares všeč: enostavno zmeraj čakam in upam, da to stori ona, če pa ne, si pa zmeraj rečem move on in čakam do naslednjič. Nato imam še drug problem, in sicer zelo sem nezaupljiv do punc, saj sem jih imel kar nekaj, vendar sem bil zmeraj razočaran, če ne zaradi prevare pa zaradi česa drugega. Res je pa še nekaj, in sicer, da kadar sem prost (po več dni skupaj), zelo rad zahajam na partije izven Slovenije, kar večino punc moti (ker si mislijo, kaj vse bom delal), z menoj pa do zdaj ni šla še nobena, ker nima denarja ali pa ker ne mara mojega stila glasbe. Kako naj najdem pravo, ki bo razumela moj "delovni" položaj, bo rada zahajala na partije in ki bo res vredna mojega zaupanja, da ne bom na koncu ponovno razočaran.
Koliko je dovolj?!
20. 02. 2015 07.55Lep pozdrav. No, pa sem se odločila, da te še jaz nekaj vprašam. S partnerjem sva skupaj že 4 leta, oba sva stara malo čez dvajset. Najina zveza je fantastična, noro sva zaljubljena drug v drugega. Seksava vsaj dvakrat na dan in v seksu oba zelo uživava. No, in tukaj je moje vprašanje. Velikokrat berem tudi tukaj v tvoji rubriki, da pari seksajo zelo malo, 2–3-krat na teden, pa da moški ne želijo seksati s svojimi puncami. Tudi ko se o tem pogovarjam s prijateljicami, je nekako podobno, ne seksajo večkrat kot 2-krat na teden. Meni osebno bi bilo to obupno, saj sem sama kar naprej lačna seksa in z 2–3-krat na teden ne bi bila zadovoljna. Saj veš, kaj pravijo, da je bolje preprečiti kot pa ... zato bi želela samo kakšen nasvet, kako preprečiti, da tudi pri meni ne pride do tega povprečnega seksa in kaj narediti, da si me bo moj fant še vnaprej želel vsaj dvakrat na dan.
'Zabluzila' je s poročenim, zdaj pa ...
09. 02. 2015 08.08Pozdravljen, Brane. Odločila sem se, da ti bom pisala, ker imam tudi sama probleme. Stara sem 26 let in imam fanta 1 leto in 2 meseca. Skupaj živiva ze približno 1 leto. Najina zveza je popolna in močno ljubim fanta. Problem je, da sem v preteklosti imela afero s poročenim fantom in je trajala 1 leto. Pred kratkim sva se dobila na pijači in so se vrnila čustva nazaj do njega. Ko sem z njim, sem lahko, kar sem. Se ne izzdajam za kakšno drugo osebo in me sprejme... Začela sva si pisat, da bi obujala stare spomine, samo jaz vem, da če bom zabluzila z njim še enkrat, bom hotela še več. Dokler mi ne piše, je čisto vredu ... Samo ko si začneva pisat, skozi razmišljam o njem, metuljčke čutim kot takrat, ko sem bila sama z njim. Na en način ga ne morem pozabiti ali je on moja resnična ljubezen? Nočem varati svojega fanta, saj mi pomeni vse na svetu in je zelo pozoren do mene. Povej, kaj naj naredim. Hvala za odgovor!
Kaj se dogaja za vrati spalnice slovenskega para?!
26. 01. 2015 15.02Pozdravljen, Brane! Naj nekje začnem tako, da bo imelo rep in glavo ... Imam vse, kar sem želel v življenju: dva otroka, hišo, ženo, službo in prave prijatelje. S partnerko sva skupaj 8 let in vse med nama super. Zadnjih nekaj let sva po prebiranju forumov in seveda tvojih nasvetov zašla v bolj kompleksne erotične stvari ... Kaj to pomeni? Za začetek sva šla v savno s parom in skupaj smo pristali med rjuhami. Nismo se menjali – ker sva oba tipa pač prehitro odnehala, če razumeš. In tako smo se nekajkrat dobili in se nismo menjali. Vedno skupaj bili. Par je potem odšel na študij v tujino in se vse prekinilo … Kasneje, po večmesečnem premoru in pogovorih, sva se odločila, da bi rada še in več. Za začetek je ona želela z njo (žensko) poskusiti ... In ja, hitro sva našla eno, ki nama je bila obema OK, s tem da jaz kot opazovalec (da ne bo ljubosumja), onidve pa … No, bil je nor večer. Kot je povedala, tako še ni uživala. Mene to, da je uživala z drugo ... brez da sem seksal - sem doživel skoraj orgazem. Tako sem predlagal, da bi počasi mogoče poskusila s kakšnim tipom. Mene je že pogovor o tem tako 'zrajcal', da sem jo skoraj posilil … Iskala sva tipa, ki bo nama OK, no, predvsem njej, in tudi to sva takoj našla ... Uživala je, da ne znam opisati. Jaz, jaz sem bil vedno tisti, ki je gledal. Opazovalec. Cuckold bi rekel. In dobivala sva se z enim stalnim kakšne dve leti, vmes je imela še kakšne avanturice s kakšnimi, ki jih je naključno izbrala … Vmes je ona sama šla nekajkrat s tipom, in ni mogla povedati, kako uživa ... Sedaj pa je na lepem rekla, da vse to zaradi mene. Da ona ne bi nikoli šla z drugim. In da ji ni do tega. Da noče. Da silim. Da ji nikoli ni bilo do tega. Iskreno, totalno sem razočaran. Ne razočaran, ker rekla, da sem jaz želel. Razočaran, ker tak odziv, in ker tako nenadoma. Jaz nikoli nisem silil. Vse je bilo med pogovorom. In vse skupni dogovor. Najprej moja želja. Kasneje njena, na koncu sva vedno oba rekla, da bi rada spet … Naj povem, da se doma ni nič spremenilo. V službi nič. Ni se zaljubila v drugega. Ostalo je vse enako … Jaz osebno nisem nekakšen top 'jebač'. Nisem tisti, ki se bi hvalil, da vse podre ali pa da ima maratonske sekse, po eno uro. Ponavadi, ko mi pride, rabim kakšno uro, dve, da pridem nazaj v akcijo … Tudi sedaj, ko se tega ne greva, seksava enkrat mesečno - če. Prej sva večkrat, ali pa je bila vsaj drugje potešena. Povej mi, kaj naj naredim? Rad bi tisto, pokvarjeno partnerko nazaj … Hvala za pomoč.
Nikoli mu ne pride - samo takrat, ko ...
21. 01. 2015 08.22Živjo, Brane. Jaz imam problem s tem, da mi pri seksu pade in da mi med seksom nikoli ne pride, samo takrat, ko mi ga "zdrka" oz. "povleče"... Ona se je že sprijaznila s tem, ker je nora name, uživa v seksu z mano, vedno mi ponavlja, da ji je najboljše z mano, njej vedno pri vsakem najinem seksu pride ful velikokrat ... samo meni gre na živce to, da uporabljam ta kamagra gel (1x tedensko) (seksama 2-krat tedensko, ker nisva skupaj, pa nič samo seksava) ... ker če seksam, brez tega mi na začetku stoji, pol pa med seksom pade, pa me ful vzburja in vse ... res je tudi to, da se ji totalno posvetim ... nase sploh ne mislim in ne vem, mogoče je tudi zaradi tega? Ali so problemi tudi psihične narave? Verjetno samo ne vem, kako bi jih rešil ... prosim, dajj mi kakšen nasvet, da bom lahko ženske "utrgal" tudi brez kamagre in da bom lahko med seksom doživel orgazem. Teo
Kako ji namigniti, naj shujša?!
05. 01. 2015 08.22So bili prazniki bolj aktivni za mizo kot kje drugje? Ste opazili, da se zadnje čase vaša najdražja nenadzirano nažira in da se ji to že pozna na kritičnih mestih? Morda je nekoliko bolj zabuhla v obraz, pa še kavbojke so ji pretesne, a si tega ne želi priznati?