življenje v vezi
Prva ga je pri 19-ih silila z otroki, druga ga je 'nagravžno' prevarala, tretja pa ...
07. 04. 2016 07.59Pozdravljen, Brane. Ker vidim, da pomagaš drugim, bi ti tudi sam zastavil vprašanje. Bo nekoliko daljše in upam, da te ne odvrne. Kristusova leta sem presegel za en božični večer. Pri ženskah nekako nimam sreče ali pa žal še nisem srečal prave. Prva me je pri mojih 19. silila z otroki, z drugo sem prebil 10 let, ki niti niso bila tako slaba, vendar me je »nagravžno« prevarala ter sedaj živi z »njim«, s sedanjo pa sem v vezi dve leti. Ne razumi me napak, svojo zgodovino sem predelal in do »bivših« ne čutim nič, prav tako nimam obžalovanj v smislu »kaj bi bilo, če bi bilo«. S sedanjo sva si po letih zelo blizu. Vedno pa enak problem, otroci in stanovanje. Oba sva namreč še vedno doma :( Jbg, ni bilo sreče. Vedno delal, »šparal«, pa je še vedno premalo. Pri prvi sem bil premlad, druga nikoli ni imela službe, tako da je bilo finančno breme vedno samo moje. Roko na srce, zgodovina se ponavlja. Najino razmerje ima oz. je imelo, tako kot večina ostalih, svoje vzpone in padce. Prvič me je pustila, pa sem kot otrok moledoval in sva poskusila znova. Od takrat se skoraj vsakih nekaj mesecev »zapneva« glede stanovanja. No, sedaj že celo glede otrok. Razumel bi, če sam ne bi naredil ničesar, pa vendar se trudim. Res je, da sem bil po najinem razhodu bolj zadržan glede teh stvari, vendar se mi zdi, da se je vsa zadeva, vsaj pri meni, normalizirala. Finančno je situacija nekoliko bolj problematična. »Našparanega« je kar nekaj, plače pa so vedno manjše. Želim si iti na svoje, močno si želim otrok, finančno stvar ni najbolj optimistična, ne glede na to, kako obračam številke. Povrh vsega mi po novem grozi še izguba službe, kar pomeni še večjo nesigurnost :( Tule nastane problem. Pred časom je spet počilo, prav zaradi stanovanja in otrok. Njenega zadnjega napada nisem več zdržal - redkokdaj sem zaradi tega izgubil živce in sem stvar raje »potlačil«. Nisem se mogel zadržati in sem nekaj krepkih zabrusil nazaj. Približno teden dni je vladal nekakšen umetni mir, ko pa sem ji omenil, da bom morda izgubil službo, je vse skupaj eksplodiralo! Razbral sem, da gre spet za prihodnost, česar se sam hudičevo dobro zavedam. Bolj je bila izpostavljena njena kot moja, kar mi ni jasno, saj naj bi skupaj funkcionirala kot celota in težave enega so tudi težave drugega, mar ne? Spet sem poslušal očitke glede bivših (s katerim nimam nič), otrok in tega, da nekako premalo naredim za najino samostojnost. Halo! Trudim se na vsakem koraku, »šparam«, iščem, računam, se sprašujem, kako bi najlažje preživela. Zanjo tega ne bi mogel reči, pomemben je samo beg, pa naj stane, kolikor hoče. Povrh vsega sem si na grbo navlekel, ali pa so mi to navlekli drugi, še eksistencialno krizo. Največji strah, ki ga gojim, je, da ne bi mogel preživljati svoje družine. Lepo sem rekel, naj počaka kakšen mesec ali dva, da vidiva, kako bo, da se ob izgubi službe, ki je skoraj zagotova, spet postavim na noge. No, po prepiru z njene strani ni bilo odziva, mrk. Denarja je dovolj, da bi pri njenih ali mojih uredila stanovanje, vendar sam tega nočem, saj bo vedno neko nerganje. Daj to, daj ono … Komaj čakam! Dokler človek ni čisto na svojem, ni nikoli zares svoboden! Ne morem stran od nje, ne vem, zakaj. Res si želim otrok in, Bog moj, tudi star sem že, tako da bi bil skrajni čas. Pri njej sem vedno mislil, da bo mati mojih razgrajačev oziroma velikonogcev ;) Nisem več prepričan. Kako je mogoče živeti s človekom, ki te, ko si na robu obupa, zapusti, ti ne stoji ob strani, te ne objame, ti ne pove, da te ima rad in bo vse dobro? Tega sem bil deležen še od ljudi, ki jih ne poznam tako dobro oz. niso moji življenjski sopotniki. Namesto tega poslušaš očitke in mlatenje. Kot da se tega ne zavedam že sam. Sama je imela precejšnje težave, ob katerih sem ji vedno stal ob strani, jo podpiral, spodbujal, nič očital. Ob strani ji bil stal pri čemer koli. Name se je lahko zanesla in se še vedno lahko. Očitno sem svoje življenje zafural do te meje, da nisem sposoben obdelave dotičnega problema. Še zadnji del, za katerega mi boš ti očital, če ga ne napišem ;) Kar se seksa tiče, je bilo pri njej zmeraj tako tako. Rečem lahko le, da sem včasih seksal veliko več in bi še vedno, vendar z njene strani ni prav veliko potrebe, kaj šele nagajivosti. Glede spolnosti sem odprt in ne vidim, zakaj bi imela katera zadržke ob meni. Debato sem tudi večkrat načel, pa se ni zgodilo nič konkretnega. Velike težave ji predstavlja orgazem, doseganje tega je včasih zelo mučno. Nič ne de, človek vsaj ve, zakaj se trudi :) Ne razumi me narobe, nisem eden tistih, ki jih zanima le lastna korist. Vedno sem in vedno bom na prvo mesto postavil partnerico, najprej ona, nato jaz, ali pa, če gre, istočasno. V glavi poštimano, kondicije pa za kakšno uro brez težav. Upam, da si od napisanega dobil vse potrebne informacije, in mi boš s svojim nasvetom pomagal. Brane, hvala! Lep pozdrav, Zafuranec
To se zgodi z moškimi, ki ne seksajo do poroke
30. 10. 2015 10.12Igralec ameriškega nogometa iz Seattla Russell Wilson in njegovo dekle Ciara sta nedavno razglasila, da bosta s spolnimi odnosi počakala do poroke. Njuna javna naznanitev je marsikoga presenetila, še posebej, ker živimo v časih, ko smo praktično z vseh strani bombardirani s seksom in je glavni 'petelin' tisti, ki jih 'položi' največ.
Zakaj? Ker kri ni voda!
09. 10. 2015 08.28Živijo, Brane, moje vprašanje ni ravno tipično za tvojo rubriko, me pa zanima tvoj komentar, prav tako tudi bralcev, več glav več ve, več mnenj bolj širi okvir, skozi katerega zremo na naše vsakdanje življenje. Stara sem 50 let, s težkimi časi za seboj. Najprej me je doletela umazana ločitev, komaj sem se pobrala, je prišla bolezen (rak), nazadnje pa je še edina hči po končani srednji šoli odšla na študij v tujino. Pred 10 leti je umrl oče, letos še mama - skratka, izguba za izgubo, težko sem zmogla naprej, hvala Bogu za nekaj dobrih prijateljev, ki so me v kritičnem času, ko se mi je podiral svet, podprli. Imam še 12 let starejšo sestro, edino osebo moje krvi, s katero pa sem žal takoj po ločitvi pretrgala stike. Zakaj? Ker sem sredi najhujše drame računala na njeno pomoč, pa se takrat ni postavila na mojo stran. Moja in njena družina smo bili namreč družinski prijatelji, tudi oba svaka sta se sproprijateljila in to do te mere, da je njuna moška solidarnost presegla najine krvne vezi. Ko se mi je vse podiralo na glavo, se je namreč sestra postavila na nevtralno mesto in me obvestila, da želi tudi možu na ljubo obdržati stike z mojim bivšim. Jaz sem se tedaj počutila izdano in zavrženo. Sedaj, ko se je stvar že zdavnaj polegla, pa nekako ne najdem več niti volje niti smisla, da ta odnos nadaljujem, od tam dalje, kjer se je že nekaj let nazaj presekal. Sestra me je letos namreč poiskala, ker sem praznovala 50 let. Videla sem, da ima interes, da se stvar zakoplje. Jaz pa sem se v tem času toliko spremenila, da nisem več ista oseba, v moje življenje so stopili drugi ljudje. Takrat, ko nisem vedela ne kod ne kam, so se namreč kar iz nič pojavili dobri ljudje, na katere sem se naslonila ob ločitvi in kasneje tudi bolezni. Dali so mi moč, da sem izplavala, nekaj je bilo ljubimcev, nekaj prijateljev, vsem sem neskončno hvaležna. Brez njih mi ne bi uspelo ostati na nogah in celo narediti velik korak naprej. Sestra pa me je, milo rečeno globoko razočarala. Ne mislim, da je slaba oseba, vendar pa je očitno toliko drugačna od mene, da niti ne vem, kakšen odnos bi bil sploh obema v dobrobit. Jaz sem namreč zelo lojalna oseba, za svoje ljudi bi naredila čisto vse. Če bi bila ona na mojem mestu, bi ob ločitvi njen mož v paketu z ženo izgubil tudi mene. Kaj meniš o vsem tem ti, in ostali bralci tvoje rubrike? Hvala za tvoj odgovor.
Matej se je s kolesom pognal po bob stezi in posnel tole!
20. 08. 2015 09.34Adrenalin, napor, vonj po naravi, neizmeren užitek in še več - vse to doživlja kolesar med spustom po strmih pobočjih, gozdnih poteh. Pogovarjali smo se s kolesarjem Matejem Drnovškom, ki se je nedavno spustil s kolesom po nekdanji bob stezi v Sarajevu, dogajanje pa posnel s športno kamero. Poglejte si adrenalinski posnetek in preberite, kaj vse nam je zaupal.
Ko 'plejboj' odkrije, da penis ni edini organ, ki ga ima
14. 08. 2015 07.51Brane. Mogoče imaš zame kak nasvet. Sploh nisem prepričan, ali imam problem in kaj naj si sploh mislim. Pred 5 leti sem preko poslovnih vezi spoznal punco, ki mi je obrnila svet na glavo. Ker je bila v zvezi, sem jo pustil pri miru, potem pa opazil, da me tudi ona gleda na podoben način in sva se 'poštekala'. Obema je postalo jasno, da je nekaj med nama, vedno je bilo napeto, metuljčki in vse te bedarije, v katere nikoli prej nisem verjel. In pri taki privlačnosti, prvi zame, je seveda vsakemu kretenu jasno, da enkrat poči. In je. In kar naenkrat sem bil kretensko zaljubljen, hopsal po svetu in živel samo še za to, da jo vidim in da delam z njo karkoli – lahko bi si zaželela, da sadiva rožice in bi to tudi počel. Butasto, a ne? Pred tem sem dobil vsako punco, vsaka je padla na moje fore. Če sem bil pri volji, sem jih lahko v enem tednu podrl tudi pet, po resni zvezi pa nisem imel potrebe. Ona? No, samo njo bi lahko podiral do konca življenja, imel z njo vse tisto, kar se mi je zdelo najbolj neumno in klišejsko, vse bi naredil zanjo. Tako pametne, razgledane, ok in povrhu vsega še lepe in seksi punce še nisem srečal, pa sem jih veliko videl, spoznal in kdaj tudi dol dal. Ta ženska je bila narejena zame. Problem je bil seveda njen fant. Videl sem jo, da se je vame zaljubila bolj kot je bila kdajkoli vanj, toliko že znam oceniti ljudi. Pa me je hitro prebrala (včasih je res hudič, če je ženska pametna), kakšen sem ali sem bil glede punc, se ustrašila in padla v dilemo, v kateri se sam ne bi želel nikoli znajti. Ni mogla stran od njega, od mene pa tudi ne, zatrapan, kot sem bil, pa sem seveda bil vedno na razpolago in si zaradi tega šel obupno na živce. Dvakrat se je odločila zanj, po tem je prišla k meni. Če je ne bi poznal, bi rekel, da me je vlekla za nos, pa to zelo dvomim, enostavno sva narejena en za drugega. Ali pa sem samo en velik bedak, ker verjamem v to. Fantu je takrat povedala zame, ne vem, kaj se je dogajalo, vendar tudi jaz je ne bi spustil nikoli iz rok, tako da - nerad priznam - tipa razumem. Predvidevam, da je delal vse, samo da bi ostala z njim. Pa je potem enkrat kot strela z jasnega prekinila z mano, očitno sem jaz za razliko od njega naredil premalo, kako naj si to drugače razlagam? Bil sem čisto na tleh. Nobena me ni zanimala niti jih nisem gledal, blodil sem okoli s frendi, shujšal in bil zoprn in siten. Zaradi njenih žalostnih pogledov vsakokrat, ko sva se srečala, me je samo še bolj ubijalo, saj sem vedel, da me ljubi. Jasno je, da se je morala odločiti in se je. Ne vem, ali je bila srečna, nisem prepričan. Ne vem niti, kako sem preživel zaporedje dogodkov, ki so sledili in bombo za bombo, ki so padale name po tem – njuna zaroka, poroka, dobila sta sina. Nisem je videl, izvedel pa sem vedno vse. Bilo je, kot da bi hodil po minskem polju. Ko je nisem videl že leto in pol, sem se za silo pobral, začel 'pecati' bejbe, bil sem stari jaz, vseeno pa mi je nekaj manjkalo. Nato sem pred pol leta spoznal super punco. Ni ona, je pa velik približek temu. Rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim. Težava je ta, da sem to fatalno bivšo spet srečal. In jo iz meni neznanega razloga srečujem vsaj enkrat na teden na najbolj butastih lokacijah. Vse je ostalo enako, njena pojava, smeh, dodatno pa me je pritegnila njena odraslost, nova energija. Prisežem, da me gleda žalostno in kot da obžaluje nekaj, kot da bi mi rada nekaj povedala in rad bi vedel, kaj se dogaja v njeni glavi. Punco imam rad, vse je ok, občutek pa imam, kot da se bo nekaj sesulo. Kadar bivšo srečam, se pozdraviva, v zraku je neka čudna napetost, neizrečene besede, nato greva en mimo drugega, se mi pa zdi, da bi se lahko na mestu srečanja nekaj vžgalo. Še vedno čutim isto, ona je prava, vendar mogoče bolj nedosegljiva kot takrat. Slabo vest imam do punce, saj bi rad imel en temeljit pogovor z bivšo. Kar naenkrat se mi tudi ne zdijo več butaste romantične zgodbe o tem, kako sta se po dolgem času dva usojena srečala in na koncu pristala skupaj, ker tako mora biti. Zdi se mi, da kar nekaj čakam pa ne vem, kaj. Sploh ne vem, med čim sem razklan, itak imam občutek, da je nikoli nisem zares imel. Frendi so mi rekli, da sem nor, ker si del mene še vedno želi biti z nekom, ki bi s sabo v vsakem primeru pripeljala še en »paket«, ob sebi pa imam najboljšo punco na svetu. Sem zmešan, ker me »paket« pri vsem tem še najmanj skrbi? Je možno, da sva se takrat spoznala ob nepravem času in je prepozno za naju? Mogoče je tako zato, ker nikoli nisva imela prave priložnosti. Bi mi pomagalo, če bi se enkrat res dobil z njo in se pogovoril? Enostavno ne vem, kako naj jo izbrišem iz glave, ne vem niti, ali si to želim. Ne vem, kaj se dogaja z njo, ali je še vedno z njim, kje zdaj živi, kaj dela in če je srečna. Nekaj me bega, pa ne vem, kaj. Besen sem, ker imam v glavi samo njo, odkar jo poznam. Ko gre za njo, moja pamet odpove.
Temačne skrivnosti ženske iz Hitlerjeve kadi
28. 04. 2015 13.14Lee Miller je kot dopisnica spremljala drugo svetovno vojno in bila ena od redkih žensk, ki so se v vlogi poročevalk zadrževale na vojnih območjih. Posnela je fotografije, ki so prišle v zgodovino, v zgodovino pa se je vpisal tudi posnetek, na katerem je Millerjeva gola v kadi Hitlerjevega domovanja. Ta fotografija je takrat povzročila veliko zgražanja in nestrinjanja, zaradi česar je Millerjeva ni nikoli izpostavljala. Pravzaprav se je po vrnitvi z vojnih območij popolnoma umaknila, se odrekla fotografiji, a danes prihajajo na dan temačne skrivnosti, ki njeno obnašanje postavljajo v popolnoma novo luč.
To so lokacije za zimski seks v javnosti!
19. 12. 2014 07.44Postaja seks z vašo partnerico monoton? Se slečeta na ukaz, v petih minutah opravita in se vrneta k vsakdanjim opravilom?
Prerezani na pol, s preluknjanimi možgani, obglavljeni ... A živi!
04. 02. 2014 13.21Četudi menite drugače, je človeško telo stroj, ki mu ni para. Sposobno je prenesti ekstremne razmere in temperature in preživeti ekstremne poškodbe, kar dokazujejo neverjetne zgodbe ljudi, ki so utrpeli poškodbe, s katerimi bi morali po vseh pravilih - umreti. Preberite zgodbe nekaj največjih srečnežev!
Zakaj moške fascinirajo 'joške'?
27. 09. 2012 08.30Nekaterim so ljubše velike, drugi imajo raje majhne, vsem moškim pa je skupno nekaj – radi imajo ženske prsi. Od kod izvira ta "obsedenost"?
One so krive, da so postali diktatorji
27. 05. 2012 10.17Nekateri od najbolj znanih svetovnih voditeljev so bili pravi mamini sinčki. A njihove ljubeče matere so znale vzgajati tudi s trdo roko, odrekanjem in tepežem, vse z namenom, da bodo njihovi sinovi nekoč uspešni posamezniki. Skoraj vsi so postali tirani.
Je Hulk Hogan res gej?!
13. 12. 2011 10.59Nepooblaščena biografija Linde Claridge je dvignila že veliko prahu in zelo razjezila Lindinega nekdanjega moža, wrestlerja Hulka Hogana.
La Toya na robu živčnega zloma?
09. 12. 2011 09.26Slovensko pornodivo smo poklicali in jo povprašali o trenutnem počutju ... La Toya je takoj potožila, da so se nekateri ljudje, v katere je verjela in za katere je mislila, da so njeni dobri prijatelji, izkazali le za izkoriščevalce.
Zgodovinske osebnosti in njihovi bizarni ljubljenčki
26. 03. 2011 15.33Ljudje imajo radi svoje hišne ljubljenčke, zdi pa se, da bolj kot so neobičajni lastniki, bolj neobičajni so njihovi domači ljubljenčki.
Ljubezen ali navada?
15. 02. 2010 08.47Vsi poznamo občutek zaljubljenosti - metuljčki v trebuhu, pospešeno bitje srca in nasmeh na obrazu. In ko zaljubljenost mine, se mnogi znajdejo na razpotju: 'Je to ljubezen ali zgolj navada?'
Zimski seks na javnem mestu
12. 02. 2010 09.54Postaja seks z vašo partnerko monoton? Se slečeta na ukaz, v petih minutah opravita in se vrneta k vsakdanjim opravilom?