AvtorBrane Kastelic
So kriva službena potovanja?
09. 02. 2016 11.10Pozdravljen, Brane! Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj potreboval nasvet te vrste, saj sem izobražen moški pri dobrih petdesetih letih, ki bi moral sam razrešiti svoj problem. Saj ne vem, ali si želim nasveta ali samo še mnenje nekoga drugega. Po dobrih dvajsetih letih zakona ugotavljam, da ostajam v njem samo zaradi najinih dveh sinov, ki imata 21 in 19 let. Če me ne bi skrbelo, da bo ločitev slabo vplivala nanju, bi najbrž spokal in šel že pred leti. Verjetno boš pomislil, glej ga, še en tip v krizi srednjih let, pa to ni res. Po domače povedano, mi gre žena na živce. Skoraj vse, kar naredi ali reče, me iritira. Pogosto imam občutek, da tudi jaz iritiram njo. Nikoli se nisva zares ujemala. Ne pri vzgoji otrok, ne pri tem, kar naju zanima, ne pri izbiri skupnih prijateljev, krajev za počitnice, celo ne pri izbiri TV programov. Vedno je bila kritična do moje službe, s katero odlično zaslužim (ona medtem veliko zapravi zase, tako rekoč vse, kar sama zasluži). Kar naprej kritizira mojo službo, ker veliko potujem. En teden sem doma, en teden na poti. Približno tako. Hoče celo, da bi službo zamenjal. Ali da bi se odpovedal potovanjem, kar bi bilo možno, res pa je, da bi kar nekaj manj zaslužil. Zadnja leta komaj čakam na te službene poti in jih, če je le mogoče, podaljšujem. Nikoli ji nisem bil nezvest. Priznam, da me je tu in tam zamikala kakšna druga ženska, posebej ko sem bil zdoma. Priložnosti je bilo precej, a nobene nisem izkoristil. Če sem zelo iskren, mi je zdaj žal za kar nekaj priložnosti, vendar nisem tak tip. Stresi, ki sem jih opažal pri nekaj prijateljih, ki so imeli afere, niso zame. In nisem dober lažnivec. V najinem seksu so stvari kar dolgo štimale, vsaj po mojem, pa tudi žena, ki je nekaj let mlajša, se ni nikoli pritoževala. Zadnja leta ga je zelo malo. Jaz bi rad veliko več seksal, vendar ona zmeraj naredi ali reče kaj takega, da me mine veselje. Ponavadi se seks zgodi, preden grem na pot, na njeno pobudo, in ko se vrnem s poti, ko se kar naprej seksa obema. To so pravzaprav edini lepi trenutki, v katerih se počutim srečnega. A kaj, ko minejo po dveh, treh dnevih in je potem kmalu spet vse po starem. In iritirajoče! Vem, kaj bi rad naredil, vendar se nikakor ne morem odločiti. Kaj naj naredim? Kaj bi ti naredil na mojem mestu? Ostani v formi. Lep pozdrav od Z’iritiranega
Bralka obupana: Kako naj ga pripravi do akcije?
27. 01. 2016 13.56Pozdravljen Brane! Kupila sem naravno viagro, da bi bil tič mojega ljubega bolj trd. Sicer na začetku postane trd, a ker nima izkušenj v seksu, ga potem očitno popade nek strah in iz vsega skupaj potem ne more biti nič. Poskusila sva nekajkrat, pa sva že kar nekaj časa skupaj, a se mi zdi, da se mu zaradi neuspelih poskusov zdaj malo mudi iz postelje, ko se zbudi. Tako nekako se izogiba temu da bi sploh prišlo do seksa. Vse to razumem, imam potrpljenje, nočem pritiskat na njega, saj vem da že sam nase dovolj. Torej kupila sem tablete za boljšo erekcijo, zanima pa me, ali imaš kakšen predlog, kako naj ga prepričam, da jo vzame ali poskusi. Ali naj mu jo dam tako, da ne bo vedel - in kako? Imaš še kakšen drug nasvet, kako ga zanimirati? Še to - vse drugo v najini zvezi funkcionira in se ljubiva. Hvala
Seksala na Ljubljanskem gradu, to pa še ni vse
20. 01. 2016 08.18Dober dan, Brane. Imam en problem, prosim jemlji me resno, ker se res ne zafrkavam. Torej: z ženo sva skupaj že 5 let, seksala sva vedno normalno in doma v postelji, zdaj pa žena noče več seksati doma, ampak povsod drugod. Rada seksa zunaj, tako da jo vsi vidijo, meni pa je to izredno neprijetno. Zadnjič je hotela seksati na razglednem stolpu na Ljubljanskem gradu sredi belega dne, pa še nekaj Kitajcev je bilo zraven, ki so se hitro umaknili. Bilo me je sram, da pridejo iz Azije, potem pa jim taki ljudje kvarijo dopust. Zaradi njenega obnašanja nisva seksala že več kot eno leto, sumim tudi, da si je našla ljubimca, skriva se, ko telefonira, povsod ima gesla (prej jih ni imela) In zadnjič sem jo videl (vsaj zdi se mi), da se je poljubljala z nekom na Tromostovju. Ker ji privoščim srečo, se nisem vmešaval, doma pa sem jo vprašal, kje je bila, rekla je, da v centru, na vprašanje, kaj je tam počela, mi je odgovorila: ''Pa kaj je s tabo, obnašaš se, kot da te varam, umiri se.'' Ne vem, kaj naj, prepričan pa sem, da tudi če ima ljubimca, bi ga pustila, če bi midva seksala, ampak jaz preprosto ne morem seksati v javnosti, ona pa ne želi niti v gozdu, če že ne doma. Morajo jo gledati. Kaj naj?
Je res kriva služba?!
04. 01. 2016 10.01Pozdravljen Brane! K tebi se obračam s problemom, saj nimam več ideje, kaj narediti. S fantom sva že en čas skupaj in super nama je bilo, imela sva se lepo, zadnje čase pa se vedno več prepirava. On ima polno glavo, saj ima naporno službo in mora biti na voljo res cel dan, vsak dan - v stiku z ljudmi in na koncu dneva je utrujen od vsega, ima preprosto vsega dovolj in se mi je začel umikati. Začela sva se pogovarjati o tem in prišla do tega, da noče, da greva narazen, ampak da bi rad samo malo časa zase. Jaz pa sem v tem razmerju z vso dušo in telesom in se s to odločitvijo, da ga izpustim, sploh ne morem sprijazniti (sploh ker vem, da on po eni strani tudi noče!!). Kaj naj naredim, da popravim vse, saj zadnje čase vedno vse pripelje do prepira - jaz se nočem prepirati, ampak rešiti zvezo, saj se z njim res vidim tudi v prihodnosti. Prosim, pomagaj mi, kako naj se zadržim! Nisem sitna in na najboljši način pokažem, da si še vedno želim, da sem se pripravljena truditi in da ne bi rada obupala nad vsem. Prosim, pomagaj mi ... Hvala :)
Slovenec na pomoč vsem ženskam, ki ne seksajo
29. 12. 2015 07.58Lep pozdrav. Redno prebiram tvoje zaupne besede. Večkrat sem zasledil, da pišejo ženske, ki imajo probleme s partnerji, ki nočejo seksati z njimi, ali da jim nočejo polizati in podobne težave. Zato sem sklenil, da te prosim, če posreduješ moj mail tem ženskam in jim bom jaz pomagal rešiti njihove težave. Hvala, F.
Zgodilo se je na božični zabavi, leto kasneje pa ...
24. 12. 2015 10.23Živjo, dragi Brane. Vem, da nisem prva bralka (mimogrede, redno te berem), ki potrebuje nasvet zato, ker bi rada več kot bi rad moj sodelavec, s katerim redno spim (seksam, če sem bolj natančna) leto dni. Prvič sem po lanski božični zabavi (prej se med nama ni zgodilo nič, čeprav mi je bil všeč in sem imela občutek, da sem tudi jaz njemu) in tako lepo mi je bilo, da sem hotela spanje (seks, ki ga imam zelo rada) čim prej ponoviti. Leto kasneje imava nekaj, čemur večina ljudi pravi seks prijateljstvo s koristmi. Zame je zanesljivo precej več kot to, saj ne spim z nikomur drugim. Mislim, da tudi on ne, čeprav pri vas … moških, ženska nikoli ne ve, ali ga še kje namakate (videla, da rad uporabljaš ta izraz za slikanje oziroma namakanje čopiča, hehe). Moram ti povedati, da tega, da spiva skupaj, pred drugimi sodelavci ne skrivava in da naju imajo za par. Ne hodiva skupaj samo v posteljo, ampak tudi ven. Na večerje, v kino in tako naprej. Hotela sem reči, da se ne skrivava. To, kar naju – ne zaradi mene – razlikuje od drugih pravih parov, je, da se kot par ne druživa z mojimi ali njegovimi prijatelji, da ne obiskujeva mojih ali njegovih staršev in sorodnikov in da se včasih izven službe ne vidiva tudi po cel teden. In da si, kot rečejo, ne polagava računov. Jaz ga na primer ne morem/ne smem/ne upam vprašat’, kaj je počel tiste tedne, ko nisva bila niti en večer ali noč skupaj. Meni ne bi bil noben problem polagat’ računov. Na dolgo in široko razpredam misli. Klinc, priznam, da ga imam rada kot že dolgo nisem imela rada moškega (imam 27 let) in rada bi videla, da bi bila čisto pravi par, kar nisva. Bojim pa se, da mi bo ušel, če mu bom to povedala. Dvakrat do trikrat je že, ko sva malo preveč popila, razpredal misli o svojih razočaranjih nad ženskami, strtem srcu in podobnem, pa ne vem, ali je to res ali samo neke vrste obramba pred menoj in pravim razmerjem. Kadar sem teden dni sama, se počutim prazno, osamljeno in zmedeno. Mislim, imam moškega, pa ne morem biti z njim, pa naj si želim samo družbe ali k… (saj veš, kaj mislim). Ko se v službi z menoj pogovarja, kot bi bila samo sodelavca, bi ga najraje brcnila v jajca. Res. Ko me potem zvečer pokliče in mi pove, da prihaja (ne, ali lahko pride?), imam občutek, kot da prihaja samo zaradi seksa. In tako naprej in tako naprej. Večkrat sem hotela prekiniti vse skupaj in se celo dobila z nekaj drugimi moškimi, pa me je minilo sredi zmenka ali ko so se me po zmenku prvič dotaknili … Rada imam njegove dotike. Rada ga imam. Rada bi bila z njim. Zares, ne samo, kadar se njemu zdi. Kaj naj naredim? Hvala za nasvet, dva, tri. M.
Bralec v dilemi: Kako naj se loti njenih novih prsi?!
22. 12. 2015 08.05Brane, pozdravljen. Upam, da me boš resno jemal, čeprav boš morda pomislil, da imam neresen problem ali da ga sploh nimam. Pa ga imam. Problem so nove velike prsi moje partnerice, s katero sva skupaj že pet let. Za povečavo se je odločila sama. Mene ni vprašala za mnenje. Prisežem, da se nisem nikoli pritoževal zaradi majhnosti njenih prejšnjih naravnih prsi. Nasprotno, med seksom sem se jim kar precej posvečal. Jih gnetel, božal, sesal bradavičke in tako naprej. In ji vsakič, ko me je vprašala, ali so mi dovolj velke, rekel, da so (čeprav tega nisem mislil) zame idealne velikosti. Tu in tam se je jezila name, kadar me je ujela, ko sem se zagledal v kakšno žensko z res velikimi. Zelo jo imam rad, super se imava v postelji in drugače in na misel mi ne pride, da bi jo prevaral. In to dobro ve. Rad pa pogledam. Njene nove prsi so na pogled fantastične. Prav spektakularne. Res. Ful me rajcajo, vendar ne vem, kako naj se jih lotim. Drugačne so na otip, precej trše. Nekako se bojim, da jih bom med seksom poškodoval, kaj premaknil. Tudi zato, ker je imela nekaj časa po operaciji bolečine. Kaj naj naredim? Vnaprej hvala za nasvet. Redni bralec TT.
Ima ženo, a gleda porniče in kliče vročo linijo
16. 12. 2015 07.04Brane, poročena sem 15 let. Imam dva otroka. Mož nikoli ni bil pretirano spolno dejaven. To pomeni, da sva v najboljših letih seksala 3‒6-krat na teden. Ko sem mu zadnjič omenila, da sva lani seksala le 5-krat, me je vprašal, če se mi to verjetno zdi premalo!!! Stara sem 48, mož je leto starejši. Z njim nikoli nisem doživela vaginalnega orgazma, me je pa znal dobro oralno in manualno zadovoljiti. O željah, položajih in fantazijah pri seksu se nikoli ni rad pogovarjal. Vedno je dejal, da je njemu vse okej. Meni pa ni bilo in sem mu to tudi povedala. Nekoč sem celo prekinila odnos, ker sem se počutila kot kurba, ki samo daje. Bil je prizadet. Kasneje sem mu večkrat razložila svojo reakcijo. Zdaj to moje dejanje izpred let vedno vleče iz naftalina, kot opravičilo, zakaj ne seksa. Pred leti sem ga večkrat zalotila, ko je na skrivaj gledal porno filme. Pred kratkim pa je uporabil vročo linijo. Odkrila sem tudi, da je eni izmed deklet finančno pomagal, da se je izvlekla iz tega poklica. Pravi, da nista nič imela, da se mu je samo zasmilila in da jaz takoj pomislim na seks. Pri redkih spolnih odnosih z njim sem opazila, da ima težave z ohranitvijo erekcije. Kasneje mi je tudi sam priznal in dejal, da ga seks v teh letih niti ne zanima tako zelo, da bi se zaradi tega sekiral. Misliš, da je to samo izgovor, da mu ni treba seksati z mano? Pravi, da me pač ne more zadovoljiti in da ga samo kritiziram. Misliš, da ga je moje nezadovoljstvo res tako prizadelo, da išče tolažbo pri dekletih na klic? Misliš, da z njimi res ni nič imel, kot zatrjuje? Ne misli, da sem kakšna nimfomanka. Seks imam rada, tudi sicer sem zelo fit, veliko se ukvarjam s športom in se mi zdi, da nisem še za na smetišče. Moža imam rada, želim si seksa z njim in ne bi ga želela prevarati. Nikoli ga nisem. Njegova dejanja skušam razumeti, čeprav ob tem zelo trpim. Torej, Brane, pomagaj!
Niti poljubljati se noče z njo!
04. 12. 2015 08.16Zdravo Brane! Nate se obračam, ker s fantom temu ne pridem na čisto in ne vem kaj storiti. Stara sva 26 let in sva skupaj slabi dve leti. Od začetka mi je zaupal, da bi rad bil z mano, ker me ima rad, tega nisem verjela vendar sem mu zaupala in se zaljubila vanj. Vem, da me ima še vedno rad, to mi pove in tudi če se kregava vidim, da ima še vedno željo biti z mano, čeprav sva že nekajkrat skoraj šla vsak svojo pot, ker si ne prideva na čisto. Včasih imam občutek, da je kot en trmast bik, ki se ga ne da prepričati v nekaj v kar on sam po sebi ni prepričan. Če misli, da ima prav se ne želi več pogovarjati o tem, hoče da utihnem, jaz pa ne želim stvari držati v sebi, ker me to žre in žre. Vendar pri vztrajanju, da se pogovoriva včasih naredim slabo, ker po malem znori in hoče, da mu dam mir, se obrne in gre ven... Nisem oseba, ki bi ji bilo vseeno, nočem takih situacij, preveč me bolijo. Ne vem sploh kaj pri tem sprašujem tebe, mogoče za kakšno mnenje, čeprav ne vem kaj lahko poveš o tem. Je pa še nekaj drugega. Težava je pri poljubljanju, držanju za roke, mislim da je zelo sramežljiv, kot da ga skrbi da ga kdo ne vidi kako se drži s punco za roke in jo v javnosti objame, a vem da ga ni sram mene, to zagotovo ne, ne vem pa v čem je problem. Včasih se vprašam, ali je to čisto normalno, da se fant že po dobre pol leta veze ne poljublja (tako je že kakšno leto med nama), na začetku sva se, poljublja se dobro in tudi jaz, bil je zagret, danes pa niti malo, k poljubljanju ga bi morala prisiliti a še to ne bi hotel, nekaj se heca kot da je to ''fuj'', meni pa ni smešno, zato mu včasih resno rečem zakaj noče, vidi da mi to veliko pomeni, ker se s fantom čutim bolj povezana, če se poljubljava, a on noče, ni mu mar za to. Raje se skrega kot da bi se poljubljala kdaj pa kdaj, pa ne mislim vedno, ampak kadar pride do tega, čeprav je to težko reči saj pri nama nikoli ne pride do tega, ne ko pride domov, ne ko seksava, nikoli... Mogoče mi lahko svetuješ kako naj mu spet razložim, ali se ga lotim... tudi ko ga sama hočem začeti poljubljati se odmika in se heca pri tem, govori kot v hecu ''ne ne ne''... To me potre, dobim tesnobo in sem hkrati malo živčna saj ga imam rada in si ne predstavljam obenem imeti tako vezo, poleg tistih čudnih prepirov. Prosim pomagaj Brane! Hvala vnaprej :) Sončica
20-letna bralka spregovorila o zlorabah
27. 11. 2015 08.16Skratka, Brane, rada berem tvoje odgovore, veliko se naučim in upam, da mi boš znal pomagati. Stara sem 20 let in trenutno živim pri fantu. Kmalu bova imela 1 leto najinega razmerja. Rada ga imam in on ima tudi mene. Včasih mi pokaže, včasih ne. Problem je v tem, da se na trenutke zelo grdo obnaša do mene in svojih domačih. Je edinec in je odraščal brez očeta, je razvajen in njegova mami mu vse tiši po domače v rit in ga pedena kot 4 leta starega otroka. Moj fant me zmerja z žaljivkami, tudi med družbo se dere, enkrat me je celo udaril, vendar mu je bilo potem zelo hudo in se je res lepo opravičil. Čez nekaj dni me ni ravno udaril, ampak odrinil, ker nekaj nisem znala v njegovi delavnici. Zelo hitro se razjezi in ne vem, kako ga naj obvladujem, nikoli nisem prej jokala, če me je bivši kdaj razjezil ali rekel kaj takšnega. Zdaj pa samo jokam, če pride do te situacije, a se dela norca in reče, da ima punco za jokico ... Ampak po vsem tem, ko se to zgodi, kar se, se mi vedno opravičuje. Ko sva na samem, mu skušam povedati, kaj dela narobe, me ignorira, si poje, skratka, obnaša se zelo nezrelo. Star je 24 let. Skupaj nisva skoraj nič, jaz sem v svoji službi, on pa po cele dneve dela, zvečer se včasih vidiva, včasih pa tudi ne, ker ima ostale obveznosti. Drugače je zelo pozoren in nežen, zvečer me vedno poljubi, mi pove, da me ima rad ... Naj povem, da sem bila noseča z njim in se nosečnost ni obdržala, v tistem času je bil z mano kot sonce, res mi je stal ob strani. Rada ga imam bolj kot svoje življenje, pomeni mi vse, kako naj se odzovem v tisti situaciji, ko se začne dreti name? Včasih sem tiho, včasih se zjočem, včasih pa se zderem nazaj. Ko se dere na svoje domače, mu povem, naj neha, vendar je še bolj oster z besedami. V očeh njegove mame vidim, da jo to boli. Kako mu naj dopovem, da mi to ni všeč, naj se odmaknem stran in grem? Rada bi vse dobro v tem razmerju. Še ena težava, ki mu jo trobim kar nekaj časa: živijo v veliki hiši, v kateri je podstrešno stanovanje prazno. Povedala sem mu, da bi mi bilo všeč, da bi lahko šla sama gor. Ideja mu je bila dobra in se je strinjal. Saj si želim, samo imam občutek, da mi njegova mamica in stara mama stalno dihata za vrat, čeprav se z njimi dobro razumem. Vsak dan me doma čaka kosilo, ko pridem iz službe. Zadnijč, ko sem mu omenila, če bova počasi povedala, da bi šla nadstropje višje, je začel - kam se ti mudi, saj mogoče se res, ampak je najbolj problem, da ko se gre za moje želje, jih malokdaj upošteva. Ko pridem domov k staršem, se mami samo zjočem, da mi je hudo. Prosim, pomagaj. Želim fanta, ki bo spoštoval svojo punco, kako ga naj to naučim? Hvala, upam, da mi boš znal pomagati. V
Potožila je: Tam spodaj počne 'kar nekaj'!
26. 11. 2015 08.14Živjo, Brane! Odkar sem s sedanjim partnerjem, malokdaj v postelji doživim orgazem. Zgodilo se je trikrat v devetih mesecih, kolikor sva par, a on misli, da mi skoraj zmeraj pride. Ker fejkam. Zelo dobro poznam svoje telo in vem, kaj potrebujem, da mi pride, ne samo kadar se za to potrudim sama, ampak tudi v dvoje, vendar je problem v tem, da je ta partner zelo občutljiv (hitro se užali) in mislim, da tudi neizkušen, čeprav ima dobrih trideset let (in neizkušenosti ne prizna). Zelo težko ga je, kot pravimo, voditi, ne da bi sam to opazil. Ko mi boža mednožje je ne samo pregrob, ampak kar neki počne tam dol’, malo tu, malo tam, moj klitoris pa hrepeni po bolj nežnem stalnem ritmu božanja. Prejšnji partner me je razvajal z oralnim seksom. Bil je oralni car. Pa tako lepo mi je znal božati klitoris z glavico korenjaka. Pri sedanjem je trajalo pol leta, da je končno doumel, da bi rada, da mi jo poliže. Tudi, če mi je ne bi. Rezultat enak: kar neki, malo tu, malo tam. Pa še miži zraven. Mislim, da niti ne ve kje je klitoris. Res imam bolj mičkenega, vendar ni neviden. Je možno, da ne ve kje je? Zaradi njegovega kiksanja sem včasih tako besna nanj, da bi kar eksplodirala, pa se vedno premislim. Ker je tako občutljiv, že ko ga poskušam voditi. Zaradi te njegove občutljivosti tudi fejkam orgazme. A kadar me razbesni s kiksanjem bi mu najraje povedala vse, kar mi ni prav. Tudi to, da fejkam orgazme, ker je taka mimoza. Zelo rada ga imam, ko nisva v postelji, in rada sem z njim, ker je drugače pozoren in prijazen in lepo skrbi zame, vendar postajam zaradi nepotešenosti tečna in živčna, in me vse bolj mika, da bi poklicala bivšega in se spet enkrat pošteno dala dol’, čeprav ga izven postelje nisem dobro prenašala, ker je en tak nepopisen važič in egoist izven postelje. Upam, da me razumeš, in da mi lahko svetuješ kaj takega, da rešim svojo sedanjo zvezo, preden mu zabrusim, da fejkam orgazme. Res sem včasih tako besna nanj. Fejkarica
Namesto nje izbral ...
24. 11. 2015 08.19Pozdravljen Brane, pred tremi leti sem se zatrapala v tipa, ki z mano ni hotel resne zveze. Seks je bil nor, vsaj meni, ker sem bila res zaljubljena. Potem je odšel od mene po enem letu zveze, ker je izbral kokain in ne mene ... V tem času z mano je zapadel v trde droge. Minilo je par let, pa ga ne morem pozabiti. Žal ga res ne morem ... kaj naj naredim ... na sms-e mi ne odpisuje in me ne kliče nazaj, če mu pišem. Kako naj zbudim njegovo zanimanje, imam ga zelo rada in mu kljub mamilom želim vse dobro.
Ima dekle, a želi si transseksualca
18. 11. 2015 08.18Brane, NA POMOČ, kaj se dogaja ... Imam punco, seks z njo je dober, raznolik, je odprta za eksperimente, prakticirava tudi analni seks (njej), uporabljava pripomočke, seksi perilo. Zadeva je taka: pred leti sem imel izkušnjo s transeksualcem v tujini (izjemen ženski izgled, lepe joške, rit brez celulita, pač če ne bi mel tiča, bi bil ženska:):)) Brez skrbi, seks je bil zaščiten! Seks z "njo" je bil fenomenalen, prvotna ideja je bila z moje strani aktivna, z njene pasivna, ampak kmalu je prišlo do zamenjave, da je stopila v aktivno vlogo, kar mi je bilo, proti mojemu prepričanju, prekleto všeč. Nikoli v življenju nisem pomislil, da ti s tičem v rit TAKO dobro pride. Moj problem je, da kar naprej iščem transeksualce pri nas, ne morem nehati misliti na to izkušnjo, gledam posnetke in trannyje v tujini. Povej mi, kaj naj naredim.
'Trije poljubi in še malo jezika za posladek'
13. 11. 2015 09.27Pozdravljen, Brane! Imam en velik problem. S punco sva skupaj 2 leti in 2 meseca, jaz sem star 23 ona pa 21. Vse je bilo lepo in prav, razen tega, da imam jaz kakšen ljubosumni izpad. Vedno mi je dejala, da me noče izgubiti, da ji pomenim vse na svetu in da si ne zna predstavljati življenja brez mene. Nakar pa šok - nekega dne mi reče, da potrebuje čas zase. To me je tako vrglo iz tira, da ne vem več, kaj naj naredim. Dal ji bom čas, ampak se bojim, da se bo potem ohladila in da je konec vsega, čeprav jo noro ljubim in sem pripravljen popraviti to moje ljubosumje. Potem sva se en dan dobila in sva preživela nekaj časa skupaj. Povedal sem ji, da mi je žal in da hočem to popraviti, dejala mi je vtis, da je tudi njej hudo. Ko sva se vozila z avtom, me je objela okoli roke in začela jokati. Vprašal sem jo zakaj, pa mi ni hotela povedati. Ustavila sva se še doma pri mojih starših in šla v mojo sobo. Tam je dobesedno skočila in me objela, nakar so sledili trije poljubi in za posladek še malo jezika. Ne razumem tega obnašanja ali me ima rada? Ali me testira? Ali? Prosim, Brane, pomagaj mi z nasvetom, ker jo resnično ljubim in rad bi popravil in jo dobil nazaj. LP
Slovenka priznala: Vsakič, ko se napije, skoči med rjuhe z drugim
13. 11. 2015 09.28Pozdravljen, Brane! pišem vam, ker imam kar velik problem. Imam res najboljšega fanta na svetu, v zvezi sva tri leta, ljubiva se, vse počneva skupaj, enostavno si življenja brez njega ne morem predstavljati. Težavo imam s tem, da vedno, ko si privoščim preveč velik odmerek alkohola, ga prevaram. To se je zgodilo že kar nekajkrat, sovražim se, ker to počnem, še sedaj ne najdem pravega razloga, zakaj sem sploh to storila, mogoče je krivo tudi to, da sem zelo depresivna in v življenju vedno iščem ljubezen ... čeprav vem, da do drugih moških nič ne čutim. Od kar se je to nazadnje zgodilo, ne hodim več ven, ne pijem in vse je popolnoma v redu. Bojim se, da bo izvedel, kaj naj storim? Nočem ga izgubiti, res mi je žal, tako zelo to obžalujem, ko se na to spomnim, koliko groznih stvari sem storila, padem v jok. Prosim, pomagajte mi, preveč ga ljubim, nočem ostati brez njega. Hvala, lep pozdrav.
Kaj je narobe z njo? Orgazem doživi le, če ...
04. 11. 2015 08.37Živijo, Brane! Imam problem, ki mu sam nisem kos. V zvezi sem s punco že 3 leta, ona je moj prva in zadnja do sedaj, jaz pa po njenih besedah njen 4 in ji tudi verjamem, saj imava medsebojno zaupanje dobro izgrajeno. Zanima me pa eno ... Večkrat poslušam prijatelje, kako govorijo, da njihove punce med seksom kar večkrat doživljajo orgazme. Jaz še nisem doživel, da bi moja kdaj doživela. Do sedaj sva probala vse od 5 minutnega seksa "na hitrco" do 20 minutnega oralno-analno-vaginalno, ni kar ni, na 100 in 1 način. Ampak nikakor ne more doživeti orgazma. Moj penis meri 18 cm, kar mislim, da je več kot dovolj. Orgazem lahko doživi samo s stimulacijo klitorisa, ampak ne med spolnim odnosom, saj jo takrat to moti. S pentracijo nikakor ne more priti do orgazma. Kaj je narobe? Je kaj narobe z menoj ali z njo? Res se trudim in mislim, da nisem slab v seksu, ko jo vprašam, ali je kdaj prej doživela orgazem, s katerim izmed bivših fantov, trdi, da ne vem niti o čem govorim, da ji pride samo s stimulacijo klitorisa, da ji nikoli ni prišlo med vaginalno pentracijo. Pomagaj mi, prosim.
Pisala nam je: Zgodi se ji vsakič po spolnem odnosu!
30. 10. 2015 12.33Zdravo, Brane! Nisem slišala še za tak primer, pa se obračam k tebi, ker ti itak vse veš! Po spolnem odnosu začnem jokati. Orgazem tu ne vpliva, saj jokam tudi, če orgazma ne doživim. Tudi po samozadovoljevanju planem v jok. Moj partner se (seveda) vsakič ustraši, vendar mu trdim, da so solze sreče. Pa niso. Počutim se utesnjena, osramočena, jezna ... Zelo rada seksam in se samozadovoljujem, obožujem občutek orgazma, vendar mi je po drugi strani vsakič žal. V roku pol ure do ene ure občutek mine. Če ti kaj pomaga: stara sem 24 let in s partnerjem sva skupaj že 3 leta. Nočem, da se počuti krivega. Razvaja me, imava se res super in seks je odličen (razen končni detajl). Prosim te, pomagaj. Jokica
Obupana je: Ko bi ga le znal uporabljati!
16. 10. 2015 12.29Pozdravljeni. Imam partnerja, s katerim sva v vezi dobro leto in pol. Začela sva že graditi stanovanje. Razumeva se fenomenalno, v postelji pa malo manj fenomenalno. Imam kar nekaj izkušenj, kar se tiče posteljnih aktivnosti, vem, kaj mi paše, kako in kaj narediti, preiskusiti pri moških ... Tukaj pa nastane težava, kajti moj dragi je popolnoma 'nem' v postelji. Seksal bi 1x mesečno, je dovolj, 5 minut je dovolj, predigre ne rabiva. Monotono in brezveze. Preizkusila sem že vse. Na primer: nisem mu pustila seksati, sem nama ustvarila predigro, pa je bil čisto nezainteresiran. Najprej sem mu rekla, če se lahko poigra malo z mojimi joškicami, se je komaj, vmes mi je pa rekel, kaj me pa gledaš. Med seksom ne smem govoriti opolzkih stvari, moram biti tiho ... Še in še in še več je tega. Sam s seboj vem, da ima težave, ker pravi da ima majhnega, jaz pa pravim, če bi ga znal uporabljati, ne bi bilo nobenih konfliktov in pregovarjanj. Sem 30-letno dekle, ki neizmerno rado seksa in se ljubi, vendar sem trenutno kot 70-letnik. Imam že težave, ker sem nenehno nepotešena, gledam za drugimi, sanjarim o drugih in nenehno se samozadovoljujem. Prosim za pomoč, če sploh obstaja!
Mariborčanka sanja samo o njem ...
15. 10. 2015 08.24Pozdravljen, Brane, tukaj je moja življenska zgodba ... Po zaključeni maturi sem se odpravila na počitniško delo v Švico. Imela sem 20 let. Zaposlila sem se pri družini, imeli so restavracijo. Skrbela sem za njuni hčerkici. Veš, kako je z otroki. Ves dan je bilo dela več kot dovolj in zvečer sem padla v posteljo kot ubita. Tam zaposlena dekleta so me večkrat vabila ven. Prigovarjale so mi, da v hotelu nasproti naše restavracije dela "en Jugoslovan ". Da, bilo je to še v času naše skupne države. Nisem želela stikov z Jugoslovani, saj je bil moj namen, da se naučim nemščine. Po neskončnem prigovarjanju sem vendarle popustila in odšla. Sedle smo in si naročile pijačo. In jo dočakale. Prinesel jo je ON. Nikoli nisem zrla v bolj modre oči. Rekel mi je zdravo in odšel. Po odhodu nisem kaj prida razmišljala o njem. Dokler ni nekega dne prišel na kavo k nam. In beseda je stekla. Bil je iz Sarajeva. Star 28 let. Diplomirani pravnik. Časa sva imela oba zelo malo, pa vendar sva se ujela in všeč sem mu bila. Sama takrat do njega nisem čutila še ničesar. Postala sva intimna. Bilo je lepo. A se je končalo, ker sem se sama morala vrniti v domovino in pričela s študijem. Ob povratku v Sarajevo se je ustavil pri meni v Mariboru. Bila sem ga vesela. In pričelo se je dolgo dopisovanje, z njegovimi vročimi izlivi ljubezni. Na svoj način sem ga imela rada, a sem bila za resno zvezo še nezrela. Zato sem prenehala pisati, njegova pisma so nekaj časa še prihajala, nato so prenehala . Po diplomi sem se zagledala v fanta, dobila dve čudoviti deklici, a se je zveza zaradi njegovega spogledovanja z alkoholom zaključila. Med tem časom je v bivši YU divjala vojna in vedno bolj me je spomin nosil k njemu. Je še živ ? Kaj dela.? Je poročen? Klicala sem v njegovo mesto, a nisem mogla izvedeti ničesar. Po končani vojni sem le nekako prišla do informacije, da je poročen in direktor bolnišnice v manjšem kraju. S tresočo roko sem ga poklicala ... in...bil je neskončno presenečen in vesel, da sem ga našla. Dogovorila sva se, da se srečava. Kolena so se mi tresla, da sem komaj stala.....Ko je prišel, sicer postaran, a še vedno zelo čeden. In sva doživela dan in noč nepozabnih strasti. Vendar je dejstvo, da je poročen, vzel zelo resno. Tam se ljudje poročajo za vse življenje. S svojim objemom, strastjo je ...se mi je zdelo pokazal, da me ima na nek način še vedno rad. Tudi jaz sem verjetno gojila podobna čustva, a sem bila premlada, da bi jih znala obdržati. Rabim pa, Brane, tvoj nasvet. Ponovno sem v zvezi s krasnim človekom, ki me ima iskreno rad. In marsikdo mi očita, kaj bi še sploh rada. Rada ga imam, ampak kot brata. Moje srce je že vsa leta pri njem, tam doli. Ko se vidiva, je včasih zelo prijazen, včasih pa naporen kot vrag. In to me boli. Kot bipolarna osebnost. Zavedam se ,da sem se vzela od nikoder po toliko letih nejavljanja in "predrmala " njegov ustaljeni ritem. Kaj mi je storiti? Trudim se pretrgati stike, ga ne kličem več mesecev in ko že mislim, da sem ga prebolela, me pokliče. In sem ga vesela. Pogrešam ga, a takšno življenje je bolj trpljenje. Vesela bom nasveta pametnega človeka. Prijazen pozdrav, Scarlett
Zakaj? Ker kri ni voda!
09. 10. 2015 08.28Živijo, Brane, moje vprašanje ni ravno tipično za tvojo rubriko, me pa zanima tvoj komentar, prav tako tudi bralcev, več glav več ve, več mnenj bolj širi okvir, skozi katerega zremo na naše vsakdanje življenje. Stara sem 50 let, s težkimi časi za seboj. Najprej me je doletela umazana ločitev, komaj sem se pobrala, je prišla bolezen (rak), nazadnje pa je še edina hči po končani srednji šoli odšla na študij v tujino. Pred 10 leti je umrl oče, letos še mama - skratka, izguba za izgubo, težko sem zmogla naprej, hvala Bogu za nekaj dobrih prijateljev, ki so me v kritičnem času, ko se mi je podiral svet, podprli. Imam še 12 let starejšo sestro, edino osebo moje krvi, s katero pa sem žal takoj po ločitvi pretrgala stike. Zakaj? Ker sem sredi najhujše drame računala na njeno pomoč, pa se takrat ni postavila na mojo stran. Moja in njena družina smo bili namreč družinski prijatelji, tudi oba svaka sta se sproprijateljila in to do te mere, da je njuna moška solidarnost presegla najine krvne vezi. Ko se mi je vse podiralo na glavo, se je namreč sestra postavila na nevtralno mesto in me obvestila, da želi tudi možu na ljubo obdržati stike z mojim bivšim. Jaz sem se tedaj počutila izdano in zavrženo. Sedaj, ko se je stvar že zdavnaj polegla, pa nekako ne najdem več niti volje niti smisla, da ta odnos nadaljujem, od tam dalje, kjer se je že nekaj let nazaj presekal. Sestra me je letos namreč poiskala, ker sem praznovala 50 let. Videla sem, da ima interes, da se stvar zakoplje. Jaz pa sem se v tem času toliko spremenila, da nisem več ista oseba, v moje življenje so stopili drugi ljudje. Takrat, ko nisem vedela ne kod ne kam, so se namreč kar iz nič pojavili dobri ljudje, na katere sem se naslonila ob ločitvi in kasneje tudi bolezni. Dali so mi moč, da sem izplavala, nekaj je bilo ljubimcev, nekaj prijateljev, vsem sem neskončno hvaležna. Brez njih mi ne bi uspelo ostati na nogah in celo narediti velik korak naprej. Sestra pa me je, milo rečeno globoko razočarala. Ne mislim, da je slaba oseba, vendar pa je očitno toliko drugačna od mene, da niti ne vem, kakšen odnos bi bil sploh obema v dobrobit. Jaz sem namreč zelo lojalna oseba, za svoje ljudi bi naredila čisto vse. Če bi bila ona na mojem mestu, bi ob ločitvi njen mož v paketu z ženo izgubil tudi mene. Kaj meniš o vsem tem ti, in ostali bralci tvoje rubrike? Hvala za tvoj odgovor.
Potožila nam je: kljub njegovim dobrim 17 cm ne uživa
02. 10. 2015 08.33Brane, živjo! Zelo pogosto prebiram tvojo rubriko in sem se veliko naučila, vendar imam tudi sama eno vprašanje, vendar ga nisem nikjer našla, tako da te bom kar sama vprašala. S fantom sva skupaj 8 mesecev, imela sva spolne odnose od 4 mesca naprej, imela sva "nočne igrice " (s tem ciljam na zadovoljevanje drug drugega bodisi oralno ter z roko, upam, da sem dovolj natančno povedala, kaj mislim), in ko sva to delala, nama je obema bilo zelo fajn, oba zelo sproščena, enako kot pri seksu. Skratka, oba sva zelo uživala, moj orgazem mi je bil res zelo všeč, ker tudi moj fant ve, kaj mi paše in sem tako samo še bolj ravzneta. Vendar pa med seksom mi ni bilo še sploh nekaj ekstra fajn. Prvih 3x me je bolelo, od takrat naprej, ko pa me ne boli, je pa problem drugi ... enako sem sproščena, predigra mi je zelo fajn, tudi med seksom je fajn, vendar še zdaleč ne v taki meri kot pri tistem zgoraj omenjenem. Menjavava poze, fant ima penis več kot zadosti velik (17 cm in pol), vendar mi ni in ni fajn, tako kot bi mi lahko bilo, kot slišim od kolegic. Vse se pogovarjajo, kako je to božansko itd., meni pa je vedno bilo kot bi mi samo nekdo v vagino potiskal nekaj noter in ven, to pa je to. Res ne vem, kaj je z mano narobe, prosim pomagaj mi ... hvala za tvoj trud, zelo ga cenim!
Ko zaradi hčerke trpi partnerski odnos ...
02. 10. 2015 08.13Pozdravljen Brane, rad bi te prosil za nepristranski moški nasvet. Star sem 55 let in sem že deset let ločen. Ko me je žena zapustila, je bila moja hči stara 4 leta, sedaj jih ima 14. Ves ta čas sem bil popolnoma izločen, tudi stiki so bili bolj tako-tako, stvar pa se je spremenila, ko sem dve leti nazaj spoznal ločeno žensko. Hči, ki je bila prej navajena, da sem pritekel na vsak njen migljaj, je kar naenkrat postala zelo pozorna do mene. Prej komaj kdaj, me zdaj nepresano pogreša. Celo to pravi, da bi rajši kot pri mami zdaj živela z mano. Žal to ne bo šlo, sem brezposeln in živim v stanovanju moje partnerke, ki se s tem ne bi strinjala. Vseeno nekako ne razumem obnašanja svoje edinke, ki jo imam nadvse rad, vseeno pa ne bi rad, da se mi podre moja partnerska zveza, ki mi ustreza. Ko hči pride na obisk, se partnerka umakne, ker pravi, da se počuti odveč. Hči pa to izkoristi zato, da mi dela scene, očita mi, da jo zapostavljam, od mene hoče, da greva na počitnice čeprav ve oz, bi lahko vedela, kaj pomeni biti brezposeln in že sam na plečih moje partnerke, skratka vzbuja mi občutke strašne krivde. Vsakič mi naredi histerično sceno, kriči, izsiljuje, na koncu plane v neutolažljiv jok. da ji pri mami ni dobro, da hoče živeti pri meni, da me pogreša itd. Cele noči mi pošilja SMS sporočila, da me ima rada in kdaj se bova ponovno videla. Rad bi to prekinil in jo pomiril, saj jo imam rad in zaradi moje partnerke ni ona pravzaprav v ničemer na slabšem kot prej. Kaj meniš ti, da moja hčerka čuti? Katero čustvo jo tako preplavlja, kako naj pravilno odreagiram? Naj ji ustrežem, se za nekaj časa umaknem, postavim meje, samo tako kot je zdaj ne morem več, po vsakem obisku sem sesut, poln občutkov krivde in čisto brez energije. Brane, prosim moški nasvet.
Ona mu nudi prav vse, on njej pa ...
01. 10. 2015 08.06Brane, živijo. Stara sem 30 let in sem se znašla v situaciji ko nujno rabim pameten moški nasvet, za katerega prosim tebe. Moja situacija je precej zapletena. V službi sem se zapletla s 50 let starim ločenim sodelavcem na vodilnem položaju. Preselila sem se k njemu na njegov dom, kjer živi tudi njegova 18 letna hči. Žena je pobasala denar in se odselila, ter z obema prekinila stike. V dveh letih, kar traja ta situacija, so me določene stvari začele težiti. Moj partner je namreč zagrizen športnik in ima ogromno svojih hobijev, v katerih neizmerno uživa in ga izpolnjujejo. Ob ponedeljkih košarka, torek in četrtek hokej, čez vikende poleti nogomet, kolo, pozimi pa hodi na turnirje kegljanja, skratka, vse hoče maksimalno izživeti. Pravi, da ga je bivša žena zamorila in bi rad sedaj nadomestil. Če grem slučajno z njim, ga čakam kot lipov bog ali pa komuniciram z ostalimi sotrpinkami, in prav nič ne uživam. Ker je tudi precej službeno odsoten, se počutim osamljeno. Tako ga čakam doma, sicer sem tudi sama začela hodit na jogo in jezikovni tečaj, pogrešam pa več doma preživetega časa, ker sem rahlo zapečkarska. Večkrat si ogledujem slike njegove družine, res so izgledali dobro. Vse večkrat razmišljam o njegovi bivši ženi in kaj jo je pripeljalo do tako radikalnega reza. Počasi jo začenjam razumeti. Oba, tako partner kot hči sta hladna, hči še nedostopna, mahnjena na denar in status, skratka, nobene topline in človečnosti ni zaznati. Glede na to, da si želim tudi svoje družine, kakšna misliš da bi bila moja prihodnost, če se nič ne spremeni? Ima sploh smisel? Zase vem da ga ljubim, kaj pa on? Je tak življenski stil egoističen? Vem, da ga nimam pravice omejevati, postajam pa nesrečna in vse bolj v dvomih. Kaj me čaka v prihodnje, ga bo minilo? Kot poznavalca moške psihe te prosim za iskren komentar in nasvet.
'Spremenil se je v pošast, pošast, ki sem jo ljubila!'
30. 09. 2015 07.52Živjo Brane, v Sloveniji sem živela zelo revno in nesrečno življenje, od nekdaj sem si želela in si zamišljala uspešnost, veselje in ljubezen v tujini. Skratka, želela sem daleč stran začeti znova. Pred dvema letoma sem spoznala fanta prek spleta, oba sva bila nora en za drugim, pogovarjala sva se ure in ure ... Tako močno povezavo sva čutila, da sva se po dveh tednih odločila videti. Pustila sem vse za seboj (družino in dom) in odšla na letalo v pričakovanju nove ljubezni ... Pričakal me je s toplim poljubom in objemom. Vse je bilo tako pravljično, zaljubila sva se na prvi pogled. Pustil je službo, le da bi bil z menoj. Bila sva nora, počela sva vse skupaj, delila vse, jokala in se smejala ... Počutila sem se ljubljeno in srečno. Čas je mineval in spoznala sva, da najina ljubezen raste, zato sem ostala ob njem. Po nekem času je neuspešno iskal službo, živela sva v majhni sobici, praznih žepov. Nič več nisva mogla početi, nikamor nisva mogla iti ... Začel je biti agresiven, sebičen, gledal me je z drugačnimi očmi, moški v katerega sem se zaljubila, je v zelo kratkem času izginil ... To ni bilo vse, najina intima je izginila, zapiral se je v sobo in pogovarjal z ženskami prek spleta o zelo intimnih stvareh, ko sem to zvedela sem želela oditi in mu to tudi povedala. Začel je jokati in me prosil, naj ostanem, povedal mi je, da me potrebuje in da rabi čas, da zaceli rane. Nisem vedela, da se je le dva meseca preden sem prišla, ločil, izgubil hišo in nerojenega otroka. Prosil me je le za čas in podporo, zbrisal je vsa sporočila in uničil telefon. Poskušal je biti znova fant, ki sem ga spoznala, vendar neuspešno. Postal je pošast, pošast, ki sem jo se vedno ljubila in nisem mogla zapustiti. Bila sem nesrečna in brez vsega, vseeno sem mu želela pomagati, zapadel je v depresijo, celo jesti ni hotel. Po nekaj mesecih sem ugotovila, da je znova na skrivaj ure in ure z ženskami na spletu, znova sem bila prizadeta. Znova sem mu grozila, da bom odšla, tokrat je agresivno postopil, me udaril in začel kričati in jokati, da me ljubi in da mi želi dati vse, ampak ne more, in da sem prišla v njegovo življenje prezgodaj, saj še ni pripravljen na zvezo in se počuti zvezanega ob meni. Želel je biti samski in svojo agresijo in nesrečno preteklost odvreči, preden skoči v zvezo, obenem se je zaljubil in se ni mogel upreti. Čeprav boleče, sem ga nekako razumela, dala sem mu svobodo in bila sva odkrita, kaj bo s kom počel. S tem se nisem strinjala, vendar vem, da drugega nič ni mogel početi, saj sva bila finančno v zelo slabem stanju, on pa tudi psihično nestabilen, zato sva vedno bila zaprta v sobi. Bil je vesel, ko je flirtal na spletu, ker se je tako odklopil od sedanjega stanja in preteklosti. Priznal je, da se ne prepozna in da mu je žal, ko me vidi nesrečno, saj bi dal vse, da me osreči, za to pa ni sposoben. Po nekaj mesecih, še vedno nesrečen, je dobil službo, še vedno je prepričano stal za tem, da mora nekaj narediti, da svojo preteklost zakoplje. Odšel je k ženski, ki je bila zelo neprivlačnega videza, saj mi je hotel pokazati, da to nima veze z menoj, bil je odkrit in mi povedal, kaj želi početi in če želim, mi bo to dokazal z videom ... Poskušala sem nesebično razumeti, da on to potrebuje ... Ko je odšel, se mi je srce zlomilo, bila sem jezna in užaljena ... Danes je tak, kot je obljubil, da bo, vso negativo je izgubil, ponovno je moški, v katerega sem se zaljubila, daje mi vse in je vesel, kar si želim ... Jaz pa mu še vedno, v strahu, da bo ponovno izginil in me ponovno zlomil, zmedena in jezna ponavljam preteklost, želim se prepustiti in zaupati njegovi stabilnosti, želim biti srecna. Ljubim ga, ampak v najino zvezo prinašam samo negativo, kaj naj naredimmmm??? Hvala
Že tri leta se ji meša od želje po spolnosti, a ...
22. 09. 2015 15.37Pozdravljen, Brane! Nujno potrebujem tvojo pomoč. Meša se mi že skoraj 3 leta. Takrat se mi je 'prvič' skoraj zgodil z moškim mojega življenja. Bila sva že nad tem, da se začneva mečkati. To mi ni bilo tuje. Potem me je zavrnil, ker sem mu (ne vem, kaj me je pičilo) malce pred tem rekla, da do njega čutim nekaj več. Pa sama nisem za zvezo brez seksa, bog ne daj! Mi pač malo več pomeni, zato bi to rada doživela z nekom, do kogar mi je mar. Nisem ku**a, da bom dala prvemu, ki ga srečam. Torej, po vseh teh letih me še vedno spolno privlači le on. Nisem več za zvezo, ker vidim, da resnih ljudi ni več na svetu, bi pa vseeno rada poskusila. Seks brez obveze, mislim. Po nečemu, kar sem z njim doživela zadnje dni, sklepam, da bi me še vedno rad položil, šlo je za poglede in 'pogovor brez besed', jaz pa ne vem, kako in ali naj mu sploh namignem, da sem še vedno za. Večkrat sem vsa mokra že od misli nanj, seks pa se mi gnusi z vsakim drugim. Od 'šlatanja' naprej ni šlo še z nikomer, zadnje čase pa se mi še ob misli na poljubljanje obrne želodec. Če nekdo že samo reče, da bi rad spal z mano, ga ustavim, ker vsakega moškega primerjam z njim. Hvala za tvoje odgovore in krasne prispevke vseh tistih, ki te potrebujejo/-mo! Lp, Nepotešena
24-letni Slovenec priklenjen na voziček, in to je njegova velika težava
11. 09. 2015 09.47Brane, pozdravljen! Imam velik problem. Star sem 24 let in še vedno sem samski. Drugače sem na vozičku. Mislim, da kar dobro zgledam, saj se ukvarjam s športom, vendar mi manjka samozavesti … torej, kako naj pristopim do punce na ulici ali kjerkoli, jo ogovorim, saj do zdaj sem vsako samo pozdravil, naprej pa nisem vedel, kako naj oz. kaj naj rečem :( Upam, da mi boš dal kak dober nasvet, ker bi rad spoznal kako dekle. Levček_24
Bralec v dilemi: Od žene prejel nenavaden predlog!
10. 09. 2015 08.22Brane, pozdravljen. Večkrat z zanimanjem preberem tvoje odgovore in se v večini tudi strinjam z njimi. Zato upam, da odgovoriš tudi na mojo dilemo, ki me precej muči. Z ženo sva skupaj 13 let, imava dva otroka, zakon je dober, veliko se pogovarjava in si poveva vse, tudi v spolnosti. Žena mi je enkrat med seksom predlagala, da si želi, da bi poskusil še s kakšno žensko. Priznati moram, da me je najprej šokirala, ampak ker si ponavadi poveva vse fantazije, me je to še bolj vzburilo, prav tako misel, da bi tudi žena poskusila z drugim (kar si tudi sama želi). Postavila sva si nekaj mej (mora biti neznanec/ka, domov se jih ne vozi ipd.) in moram priznati, da je zaradi teh fantazij seks še pogostejši in boljši. Oba pa sva nekako zadržana ko bi moralo priti do uresničitve tega in po domače povedano "nimava jajc". Sam sebe nekako presnetim vsakič, ko jo vzpodbujam, naj poskusi, po drugi strani me je pa strah kaj pa bo potem ko bo, kako bom odreagiral. Vem da dokler se to ne bo zgodilo, ne morem vedeti. Težava je v tem, da se vsakič ko pomislim na to, da bi žena seksala z drugim vzburim in me misel na to zelo vznemirja, ko pa to mine, pa pride za mano misel, da je žena seksala z drugim moškim in me prične stiskati. Ne vem namreč, kako bi to dejstvo sprejel, če ali ko se bo to res zgodilo. Tega ne jemljem kot varanje, ki ga absolutno ne podpiram, temveč kot neko popestritev spolnosti kot je rekla žena, ker je le vključeno soglasje partnerja. Tudi na vprašanje ali je kaj narobe v spolnosti, da je to sploh predlagala, sem dobil odgovor, da ne, da je super in da vedno doživi orgazem, da jo pa vznemirja misel na popestritev po toliko letih. Bojim se tega, da bi nama po kakšni taki popestritvi razpadel zakon, ki je resnično dober, česar si pa ne želim, saj se imava z ženo zelo rada. Ko takole prebiram razne forume, kjer so takšni in drugačni odgovori, skoraj povsod piše, da v večini primerov takšni "eksperimenti" vodijo v razpad zakona, kar mi pri samem premlevanju prav nič ne koristi. Ker si želim ohraniti zakon po eni strani, me pa taka popestritev po drugi strani tudi zelo mika, se obračam nate v upanju, da mi boš lahko kaj svetoval, čeprav se zavedam, da moram to v glavnem razčistiti pri sebi in z ženo. Tudi moje pisanje verjetno nima nekega zaporednega smisla, ker mi misli skačejo sem in tja in vsakič se pojavi nekaj novih vprašanj "kaj pa če...". Hvala za odgovor. Obupanec.
26-letna Slovenka še nikoli ni imela spolnih odnosov, sedaj pa ...
04. 09. 2015 10.14Živijo, Brane! Prosila bi te za nasvet. Pred kratkim sem spoznala fanta. Spoznala sva se prek Badooja in šla na prvi zmenek. Imela sva se zelo lepo. Zdaj pa sem malo v zadregi, ker mi je rekel, da bi seksala. Jaz sem bila do sedaj samska, imam pa 26 let. Pa nisem imela spolnih odnosov. Dugače se zelo v redu ujameva.
Slovenska 24-letna devica zaupala najbolj intimne podrobnosti
01. 09. 2015 07.39Pozdravljen, Brane! Po mojem imam “problem”, ki ga pri mojih letih nima prav veliko žensk oziroma deklet. Pri 24 letih sem še devica in temu primerno zelo neizkušena. Vsaj v postelji. Naj ti to bolje povem. Nimam izkušenj s spolnim občevanjem oziroma različnimi položaji in me to skrbi. Nobenega posebnega razloga ni za to, da sem še deviška. Nisem verna, nimam nobenih zadržkov do seksa in zelo rada se samozadovoljujem (vedno mi pride), ampak enostavno do nedavno še nisem srečala fanta – moškega, ki bi ga imela dovolj rada in mu dovolj zaupala, da bi šla z njim do konca. Mu dala, kot včasih rečeš ti. Zadnje čase, odkar zelo rada berem tvojo super rubriko, tudi zato, ker upoštevam tvoj nasvet o tem, da ženske, če želijo imeti resno zvezo z moškim, ne bi smele v posteljo z novim moškim najmanj tri mesece. Od treh fantov, s katerimi sem se dobivala v zadnjem letu, se je eden nehal zanimati zame po dveh tednih, dva pa po približno treh tednih, ker nisem hotela z njimi v posteljo, ali jim dovolila z rokami pod pas. Eden izmed njih mi je, medtem ko sva se prvič po francosko poljubljala, na vsak način hotel roko potisniti v svoje hlače in na svojega otrdelega korenjaka. Mimogrede: rada pogledam lepe penise in se jih ne bojim, da ne boš mislil, da imam kakšne zadržke do seksa zaradi penisa. Pred približno tremi meseci sem končno srečala leto dni starejšega fanta, v katerega sem se zaljubila. Mislim, da se je tudi on vame. Najina zveza zelo lepo napreduje. Veliko sva skupaj, pozoren je in nežen in me ne sili v posteljo, kamor pa si z njim sama vse bolj želim. Tu se začne “problem”. Sprašujem se, ali naj mu povem, da sem devica oziroma to, da sem seksualno neizkušena. Moram ti reči, da se meni to ne zdi ne vem kakšen problem, skrbi pa me, ali bo on iz tega delal problem. Malo me tudi skrbi to, kot sem že omenila, ali bom znala občevati tako, da bo on zadovoljen. Hvala za čim prejšnji odgovor. Nedotaknjena
Ko 'plejboj' odkrije, da penis ni edini organ, ki ga ima
14. 08. 2015 07.51Brane. Mogoče imaš zame kak nasvet. Sploh nisem prepričan, ali imam problem in kaj naj si sploh mislim. Pred 5 leti sem preko poslovnih vezi spoznal punco, ki mi je obrnila svet na glavo. Ker je bila v zvezi, sem jo pustil pri miru, potem pa opazil, da me tudi ona gleda na podoben način in sva se 'poštekala'. Obema je postalo jasno, da je nekaj med nama, vedno je bilo napeto, metuljčki in vse te bedarije, v katere nikoli prej nisem verjel. In pri taki privlačnosti, prvi zame, je seveda vsakemu kretenu jasno, da enkrat poči. In je. In kar naenkrat sem bil kretensko zaljubljen, hopsal po svetu in živel samo še za to, da jo vidim in da delam z njo karkoli – lahko bi si zaželela, da sadiva rožice in bi to tudi počel. Butasto, a ne? Pred tem sem dobil vsako punco, vsaka je padla na moje fore. Če sem bil pri volji, sem jih lahko v enem tednu podrl tudi pet, po resni zvezi pa nisem imel potrebe. Ona? No, samo njo bi lahko podiral do konca življenja, imel z njo vse tisto, kar se mi je zdelo najbolj neumno in klišejsko, vse bi naredil zanjo. Tako pametne, razgledane, ok in povrhu vsega še lepe in seksi punce še nisem srečal, pa sem jih veliko videl, spoznal in kdaj tudi dol dal. Ta ženska je bila narejena zame. Problem je bil seveda njen fant. Videl sem jo, da se je vame zaljubila bolj kot je bila kdajkoli vanj, toliko že znam oceniti ljudi. Pa me je hitro prebrala (včasih je res hudič, če je ženska pametna), kakšen sem ali sem bil glede punc, se ustrašila in padla v dilemo, v kateri se sam ne bi želel nikoli znajti. Ni mogla stran od njega, od mene pa tudi ne, zatrapan, kot sem bil, pa sem seveda bil vedno na razpolago in si zaradi tega šel obupno na živce. Dvakrat se je odločila zanj, po tem je prišla k meni. Če je ne bi poznal, bi rekel, da me je vlekla za nos, pa to zelo dvomim, enostavno sva narejena en za drugega. Ali pa sem samo en velik bedak, ker verjamem v to. Fantu je takrat povedala zame, ne vem, kaj se je dogajalo, vendar tudi jaz je ne bi spustil nikoli iz rok, tako da - nerad priznam - tipa razumem. Predvidevam, da je delal vse, samo da bi ostala z njim. Pa je potem enkrat kot strela z jasnega prekinila z mano, očitno sem jaz za razliko od njega naredil premalo, kako naj si to drugače razlagam? Bil sem čisto na tleh. Nobena me ni zanimala niti jih nisem gledal, blodil sem okoli s frendi, shujšal in bil zoprn in siten. Zaradi njenih žalostnih pogledov vsakokrat, ko sva se srečala, me je samo še bolj ubijalo, saj sem vedel, da me ljubi. Jasno je, da se je morala odločiti in se je. Ne vem, ali je bila srečna, nisem prepričan. Ne vem niti, kako sem preživel zaporedje dogodkov, ki so sledili in bombo za bombo, ki so padale name po tem – njuna zaroka, poroka, dobila sta sina. Nisem je videl, izvedel pa sem vedno vse. Bilo je, kot da bi hodil po minskem polju. Ko je nisem videl že leto in pol, sem se za silo pobral, začel 'pecati' bejbe, bil sem stari jaz, vseeno pa mi je nekaj manjkalo. Nato sem pred pol leta spoznal super punco. Ni ona, je pa velik približek temu. Rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim. Težava je ta, da sem to fatalno bivšo spet srečal. In jo iz meni neznanega razloga srečujem vsaj enkrat na teden na najbolj butastih lokacijah. Vse je ostalo enako, njena pojava, smeh, dodatno pa me je pritegnila njena odraslost, nova energija. Prisežem, da me gleda žalostno in kot da obžaluje nekaj, kot da bi mi rada nekaj povedala in rad bi vedel, kaj se dogaja v njeni glavi. Punco imam rad, vse je ok, občutek pa imam, kot da se bo nekaj sesulo. Kadar bivšo srečam, se pozdraviva, v zraku je neka čudna napetost, neizrečene besede, nato greva en mimo drugega, se mi pa zdi, da bi se lahko na mestu srečanja nekaj vžgalo. Še vedno čutim isto, ona je prava, vendar mogoče bolj nedosegljiva kot takrat. Slabo vest imam do punce, saj bi rad imel en temeljit pogovor z bivšo. Kar naenkrat se mi tudi ne zdijo več butaste romantične zgodbe o tem, kako sta se po dolgem času dva usojena srečala in na koncu pristala skupaj, ker tako mora biti. Zdi se mi, da kar nekaj čakam pa ne vem, kaj. Sploh ne vem, med čim sem razklan, itak imam občutek, da je nikoli nisem zares imel. Frendi so mi rekli, da sem nor, ker si del mene še vedno želi biti z nekom, ki bi s sabo v vsakem primeru pripeljala še en »paket«, ob sebi pa imam najboljšo punco na svetu. Sem zmešan, ker me »paket« pri vsem tem še najmanj skrbi? Je možno, da sva se takrat spoznala ob nepravem času in je prepozno za naju? Mogoče je tako zato, ker nikoli nisva imela prave priložnosti. Bi mi pomagalo, če bi se enkrat res dobil z njo in se pogovoril? Enostavno ne vem, kako naj jo izbrišem iz glave, ne vem niti, ali si to želim. Ne vem, kaj se dogaja z njo, ali je še vedno z njim, kje zdaj živi, kaj dela in če je srečna. Nekaj me bega, pa ne vem, kaj. Besen sem, ker imam v glavi samo njo, odkar jo poznam. Ko gre za njo, moja pamet odpove.