Zanimivo je, da ga strokovnjaki ne obravnavajo kot motnjo spanja, temveč kot normalen odziv telesa med prehodom iz budnosti v spanec. Pri nekaterih se pojavi le občasno, drugi pa ga doživljajo večkrat na mesec, še posebej v obdobjih večje utrujenosti ali stresa.
Čeprav je občutek padanja lahko neprijeten, v večini primerov ni razloga za skrb. V ozadju se namreč skriva zanimiv mehanizem, s katerim naši možgani spremljajo dogajanje v telesu, ko se pripravljamo na nočni počitek.
Kaj se dogaja v telesu, ko skoraj zaspimo?
Ko začnemo toniti v spanec, se dihanje umiri, srčni utrip postane počasnejši, mišice pa se začnejo sproščati. To je povsem naraven del uspavanja, ki telesu sporoča, da je čas za počitek.
Pri nekaterih ljudeh možgani to hitro sproščanje mišic napačno razumejo kot izgubo ravnotežja ali občutek padanja. Kot zaščitni odziv pošljejo signal mišicam, naj se sunkovito skrčijo, zaradi česar se nenadoma zdrznemo.
Ta pojav strokovnjaki poznajo pod imenom hipnični oziroma hipnagogični trzljaj. Čeprav se lahko zdi dramatičen, gre za povsem običajen fiziološki odziv.
Zakaj se nekaterim to dogaja pogosteje?
Na pogostost hipničnih trzljajev vpliva več dejavnikov, med katerimi strokovnjaki najpogosteje omenjajo stres, pomanjkanje spanca in pretirano utrujenost. Kadar je živčni sistem bolj obremenjen, so takšni odzivi pogostejši.
Svojo vlogo ima tudi življenjski slog. Pozno popoldansko pitje kave, energijskih pijač ali intenzivna vadba tik pred spanjem lahko povečajo verjetnost, da se telo med uspavanjem sunkovito odzove.
Nekateri ljudje jih doživljajo le nekajkrat v življenju, drugi pa precej pogosteje. To še ne pomeni, da je z njihovim zdravjem kaj narobe, saj gre za pojav, ki ga izkusi večina odraslih.
Kdaj je dobro poiskati nasvet zdravnika?
Občasni trzljaji med uspavanjem niso razlog za zaskrbljenost in praviloma ne zahtevajo zdravljenja. Če se pojavijo le tu in tam, jih strokovnjaki uvrščajo med normalen del uspavanja.
Drugače je, če se sunkoviti gibi pojavljajo skoraj vsako noč, vas večkrat prebujajo ali jih spremljajo drugi nenavadni simptomi. V takšnih primerih je smiselno preveriti, ali gre morda za katero od motenj spanja.
Če vas pojav začne motiti ali vpliva na kakovost počitka, je priporočljiv posvet z zdravnikom. Ta lahko po potrebi predlaga dodatne preiskave ali svetuje spremembe spalnih navad.
Kako lahko zmanjšamo možnost za nočne trzljaje?
Kakovosten spanec se začne že precej pred odhodom v posteljo. Reden urnik spanja pomaga telesu, da lažje preide iz budnosti v počitek, zato je priporočljivo, da hodimo spat in vstajamo ob približno istem času.
Pomembno je tudi, da zvečer omejimo kofein, alkohol in uporabo elektronskih naprav. Modra svetloba zaslonov lahko dodatno spodbuja možgane in oteži naravno uspavanje.
Veliko koristi prinesejo tudi sprostitvene navade, kot so branje, dihalne vaje ali topla prha. Ko je telo bolj sproščeno, se zmanjša tudi verjetnost, da bo prehod v spanec spremljal neprijeten občutek padanja.
Vir: kurir.rs
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV