Moskisvet.com
Strog in neprilagodljiv šef vam lahko skrajša življenje.

Fit

Vas ubija ... šef?

N.J.
10. 10. 2017 07.47
2

V službah preživimo velik del dneva, zato je okolje, v katerem delamo, izjemnega pomena. So vaši odnosi s sodelavci, z nadrejenimi in podrejenimi urejeni? Napeti? Tudi od teh odnosov je odvisno vaše zdravje, so pokazale študije-

Strog in neprilagodljiv šef vam lahko skrajša življenje.
Strog in neprilagodljiv šef vam lahko skrajša življenje. FOTO: iStockphoto

Delovno okolje, v katerem zaposleni niso deležni nobene podpore, lahko življenje skrajša za kar nekaj let. V okolju, kjer so pritisk, strahospoštovanje in dihanje za ovratnik stalnica, so delavci namreč izpostavljeni bistveno večjemu tveganju za nastanek kardiovaskularnih bolezni. Poleg tega stresno okolje povzroča tudi pomanjkanje spanja in izčrpanost ter slabša kakovost življenja zaposlenim in njihovim družinam. Tako je vsaj pokazala študija, ki so jo opravili na michiganski univerzi.

Delavci zaradi pritiskov v službi pogosteje zbolevajo, manj časa preživijo s svojo družino in se bojijo za svoje delovno mesto.
Delavci zaradi pritiskov v službi pogosteje zbolevajo, manj časa preživijo s svojo družino in se bojijo za svoje delovno mesto. FOTO:
V triletni študiji so raziskovalci opazovali vrsto industrijskih obratov, bolnišnic, trgovin in administrativnih podjetij. Prišli so do zaključka, da ima delovno okolje pomemben vpliv na zdravje in dobrobit zaposlenih in njihovih družin. Še posebej pa so pri negativnem vplivu na zdravje delavcev izpostavili podjetja, ki niso pripravljena vlagati v tehnološki razvoj, ki ne cenijo osnovnih vrednot in še niso sprejela sodobnejših delovnih strategij. Prišli so do naslednjih ugotovitev:

– Delavci so izpostavljeni dvakrat večjemu tveganju za kardiovaskularne bolezni, če imajo neprilagodljivega šefa, ki nima posluha za potrebe zaposlenih, kot so na primer bolniška v primeru bolezni otroka ali možnost obiskovanja otrokovih dogodkov v vrtcu ali sestankov v šoli v službenem času.

– Ljudje, ki imajo fleksibilnega delodajalca, ki zna oceniti, kdaj je delo končano, imajo v povprečju 30 minut daljši spanec kakor tisti, ki imajo strožje šefe.

– Ljudje, ki na delovnem mestu doživljajo pritisk, posvečajo manj časa svojim otrokom in manj sledijo vsakodnevnim otrokovim aktivnostim.

Čeprav se zdi večina odkritij popolnoma logična, raziskovalci pravijo, da je študija zelo pomembna, saj gre za prvi uradni zapis vpliva delovnega okolja na zdravje zaposlenih in bi lahko bila v pomoč podjetjem, ki bi radi delovno okolje prilagodili delavcem. “Številna podjetja so že sprejela fleksibilni delovni čas ali pa omogočajo delo na daljavo, preko računalnikov in interneta, kljub temu pa obstajajo še mnoga podjetja, ki teh politik še niso sprejela ali pa še ne v celoti integrirala v svoj sistem,“ pravi raziskovalka Ellen Ernst Kossek in dodaja, da bi zaposleni morali imeti večje zaupanje v svoje nadrejene, predvsem pa, da bi potrebovali večji občutek varnosti. “Žal pa se delavci v vedno večjem številu bojijo za svoje delovno mesto in v službo hodijo s strahom in pod velikim pritiskom.“ Vedno več podjetij namreč varčuje na račun zmanjševanja obsega izobraževanj zaposlenih, menedžerji pa poleg tega niso ustrezno izobraženi in ne znajo ravnati s podrejenimi. “Še huje, vse več menedžerjev je nagrajenih zgolj na podlagi zelenih številk, ne glede na ceno, ki jo za uspeh podjetja na račun svojega zdravja plačujejo zaposleni,“ še dodaja Kossekova. Pritisk na zaposlene pa tako ne vpliva zgolj na zdravje zaposlenih, temveč tudi na državni proračun, saj vsaka bolniška stane – tako državo kakor tudi podjetje.

Prijetno delovno okolje ugodno vpliva na zdravje delavcev in na njhovo produktivnost.
Prijetno delovno okolje ugodno vpliva na zdravje delavcev in na njhovo produktivnost. FOTO: iStockphoto

Kakšen pa je vaš šef – 'diktator' ali 'nadzornik'?

Nadzornik je oseba zadolžena za druge ljudi, njegova naloga pa je zagotoviti urejeno delovno okolje, saj se zaveda, da brez podpore in zadovoljstva podrejenih delo ne bo narejeno. Čeprav je 'glavni', si želi ustvariti zadovoljen kolektiv podrejenih, saj ve, da je tudi najmanjši član ekipe izjemno pomemben, če želi podjetje uresničiti zadane cilje. Nadzornik poleg tega ve, da mora spoštovati zamisli in občutke delavcev, v nasprotnem primeru ga ti namreč ne bodo več spoštovali in delovali v skladu z njegovimi cilji. Zanj je pomembno vsako delovno mesto v podjetju, tudi najbolj 'umazano', saj podjetje brez vseh delavcev, ki ga tvorijo, ne bi bilo takšno, kakršno je.

Diktatorji se na dolgi rok ne obnesejo, saj podrejenim prej ali kasneje popustijo živci.
Diktatorji se na dolgi rok ne obnesejo, saj podrejenim prej ali kasneje popustijo živci. FOTO: iStockphoto

Diktator je po drugi strani popolno nasprotje nadzornika. Gre za osebo, ki jo mnenje drugih ne zanima in hoče le to, da vsi vedo, kaj zahteva. Največ pozornosti nameni hranjenju svojega ega, ne zanima ga počutje podrejenih in niti njihovo mišljenje. Ne spoštuje njihovih zamisli, ni jim sposoben prisluhniti, še manj pa ugoditi. Edino motivacijo mu predstavlja lastni interes, najbolj srečen pa je, če je obkrožen z ljudmi, ki mu samo kimajo in se ne upirajo. Vendar pa so diktatorji obsojeni na propad – doslej se na dolgi rok ni obnesel še nobeden. Ljudem takšno ravnanje namreč sčasoma prekipi, saj si želijo živeti svoje življenje, ki jim dopušča, da so svobodni, da razvijajo svojo inteligenco in k uspehu podjetja prispevajo s svojim znanjem, ne pa z ubogljivostjo in s poslušnostjo. Ljudje namreč potrebujejo pravico, da jih nekdo sliši, da jim je pripravljen prisluhniti in ugoditi. Takšni ljudje so v službi tudi bolj produktivni, srečnejši in seveda tudi bistveno bolj zdravi!

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 497