To morate poskusiti!

Začetki hoje po traku iz najlona ali 'slacklininga' segajo na začetek 80-ih let prejšnjega stoletja, in sicer so ga za izboljšanje ravnotežja začeli uporabljati plezalci. Prva sta po njem hodila Adam Grosowsky in Jeff Ellington, ki sta v nasprotju s tradicionalnim vrvohodstvom, kjer uporabljajo jeklene žice ali konopljine vrvi, uporabila vrvi iz najlona, ki so bolj dinamične, lahke in udobne za uporabo. Omogočajo dinamično gibanje, kar pomeni, da se mora slackliner med ohranjanjem ravnotežja boriti z nihanjem traku in ga nenehno izravnavati.

Gre za odličen športni rekvizit v slabem vremenu, ko plezalci niso mogli trenirati, po novem pa so za trening potrebovali le dve drevesi. Ker omogoča tudi veliko zabave, je postal vedno bolj priljubljen. Danes nekateri izkušeni padalci to dejavnost kombinirajo s skoki in trak napeljejo visoko nad tlemi. Ker pomaga pri izboljšanju veščin potrebnih pri smučanju, deskanju na snegu, deskanju na vodi, rolkanju in pri plezanju, je v zadnjih 10-ih letih postal vse bolj priljubljen tudi v Evropi.

Čeprav so sprva nanj gledali kot na sproščujoče in zabavno preživljanje prostega časa, je danes na dobri poti, da ga ameriške šole vključijo v njihove ure telovadbe, saj je 'slacklining' obveljal kot odlična vaja za izboljšanje koordinacije in ravnotežja, pozitivne učinke pa naj bi imel tudi za psihično zdravje. Po mnenju strokovnjakov daje občutek svobode in pomaga pri premagovanju psiholoških ovir.

Ker je 'slacklining' mlada vadba, o njem še ni veliko raziskav, vseeno pa je nekaj znanstvenikov in športnih navdušencev že prišlo do zanimivih rezultatov. Leta 2010 je bila objavljena raziskava v reviji International Journal of Sports Medicine, ki se ukvarja z vplivi 'slacklininga' na posameznikovo ravnotežje in moč. Čeprav neposredne povezave med močjo in hojo po traku niso ugotovili, ugotavljajo, da se pri slacklinerjih mišice hitreje krčijo. Z drugimi besedami tisti, ki so se udeleževali tega treninga, so vse naloge izvajali hitreje.

Študija, ki je bila objavljena leta 2011 ugotavlja povezavo med 'slackliningom' in z delom možganov, ki je zadolžen za navigacijo in za spomin. Rezultate podpirajo številni, ki pravijo, da hoja z zahtevnostjo takega gibanja koristi možganom in pomaga pri učenju. Prav tako je dokazano, da ta vadba pomaga pri boljši drži.

Manjše tveganje za poškodbe

Slacklinerji, ki se ukvarjajo še z drugimi športi, lahko z izboljšanjem ravnotežja pridobijo veliko. Predvsem sta zaradi 'slacklining'a izboljšana koordinacija in ravnotežje, kar je koristno že pri vsakodnevnih aktivnostih. Tako se poveča varnost in se zmanjša nepravilna razporeditev teže v sklepih.

Zagovorniki te vadbe še pravijo, da gre za odličen trening propriocepcije, ki pomeni čutno zaznavanje lastnega telesa. Z njo naj bi gradili mišice, ki dajejo podporo vsemu telesu. 'Slacklining' naj bi tako pomagal pri krepitvi hrbtenice, hrbtnih in trebušnih mišic in pomagal pri hitrejšemu okrevanju poškodovanih sklepov, predvsem gležnjev, kolen in kolkov.

Različne vrste

'Slacklining' se deli na različne podpanoge: urbanline, trickline, jumpline, rodeoline in longline. Pri teh gre za razliko v tem, kako visoko in kako močno je trak napet in glede na to omogoča različne akrobacije in zahteva različne gibe telesa. Najbolj nevarna disciplina pa je gotovo highline, ki zahteva, da se trak napne na visoki višini, na njem pa se ekstremni športniki zavarujejo s plezalnim pasom.

Varnost

Za varno zabavo poskrbite tako, da preverite, da so tla ravna in da sta sidrni točki stabilni in masivni. Če ste začetnik, naj je trak napet približno 50 centimetrov nad tlemi. Potrebovali boste še udobno obutev z dobrim oprijemom, v poletnem času in tam, kjer je podlaga primerna za varen seskok, ste lahko tudi bosi.
Če ste začetnik in tudi v splošnem niste v odlični telesni pripravljenosti, se lahko v tej privlačni dejavnosti kljub temu preizkusite, saj je mogoče s pomočjo trenerja 'shoditi' že po 15-ih minutah.

Kako začeti?

Za začetnike je priporočljivo, da začnete v sredini in se najprej naučite stati na eni nogi. Začetna točka naj je v sredini traku zato, da se v primeru padca ne boste udarili v sidrno točko. Najprej naj je vaš cilj ohranjanje ravnotežja na eni nogi. Skušajte na njej stati 20 sekund in nato zamenjajte. Vaša kolena naj so pri tem nekoliko pokrčena, da bodo absorbirala vibracije traku, ki se 'obnaša' kot trampolin.

Vaše roke naj so dvignjene v zrak tako, da so komolci nad rameni, vendar jih ne skušajte izravnati in ne mahajte z njimi. Hrbet naj je vzravnan, saj boste v primeru, da se boste nagibali naprej, večkrat izgubili ravnotežje in padli.

Predvsem pa ne glejte pod noge, ampak se osredotočite na točko pred sabo. Ko boste osvojili osnovno gibanje pa je čas za hojo in trike, katerih se lotite glede na izkušenost.