Strokovnjaki enotni: Med moški in ženskami JE razlika

Okoli 75 odstotkov pacientov z depresijo predstavljajo ženske, so razkrili na 22. nacionalnem kongresu italijanskega združenja psihopatologov. A zdaj se je začelo povečevati število moških, predvsem mladih, ki zbolevajo za to duševno boleznijo.

Vzroki za depresijo so zelo raznoliki in se razvijajo v glavnem v fazi odraščanja, depresija pa je tudi eden glavnih vzrokov za samomorilnost med mladimi, so še pojasnili.

Depresija v glavnem prizadene ženske, ki so močno obremenjene bodisi z družino bodisi z delom. Alberto Syracuse, predsednik združenja, je dejal, da je »metalno zdravje nekaj, kar vse bolj izginja zaradi pritiskov, strahov, nesamozavestni in strahu pred izgubo zaupanja. Glede tega se psihiatri in psihoterapevti nikoli ne smemo nehati spraševati. Psihiatrija je družbena, dinamična, osebna.«

PREBERITE: 7 največjih tveganj za moške srednjih let

Med moškimi in ženskami JE razlika

»Simptomi depresije niso drugačni pri moških in ženskah. Kar se spreminja, je pristop. Ženske izhajajo iz notranjosti, izhajajo iz bolečine, subjektivne izgube in načeloma uspejo govoriti o svojih čustvih, občutenjih.  Moški, po drugi strani, čeprav v zadnjem obdobju večkrat poiščejo strokovno pomoč v primerjavi s preteklimi leti, gledajo na lastno trpljenje in na neuspehe z distance, kot zunanji opazovalci. Še posebej se pritožujejo nad upadom delovne uspešnosti. Njihova bolečina in frustracije vplivajo na socialno življenje moškega in delovno uspešnost. Največji strah, s katerim se spopadajo, je, kako bo družba gledala nanje, počutijo se neuspešne in nekoristne, ker recimo svoji družini ne morejo več zagotavljati enakega življenjskega standarda,« je še pojasnil Cinzia Niolu, odgovorni za psihiatrično diagnostiko in zdravljenje na univerzitetni polikliniki Tor Vergata.

Porast pojava depresije je zastrašujoč, kot pravijo. Do leta 2030 naj bi bil to najpogostejši vzrok na svetu za bolniško odsotnost z delovnega mesta, navaja Svetovna zdravstvena organizacija. Italijansko Združenje zato poudarja, da je treba zmanjšati družbene pritiske na posameznika. »Glavni vzrok za depresijo je, da je dandanes družba preveč povezana, preveč dinamična, od individuuma terja, da je vse bolj odziven, s tem pa izgublja občutek socialne in čustvene varnosti,« so prepričani.

Kot poudarjajo, napredek znanosti sicer je na strani zdravnikov in pacientov, a pacienti ne bi smeli čutiti časovnega pritiska pri zdravljenju. Pomembno je, da ne zdravimo na silo, temveč pustimo, da si vzame pacient dovolj časa. »Hitro simptomatsko zdravljenje anksioznosti sicer je mogoče, s čimer se zmanjša obseg, v katerem bi se depresija lahko razvila, in nelagodje bolnikov. A depresija je zakoreninjena v duši posameznika, nanjo vplivajo genetski ali epigenetski dejavniki, zato je trajanje zdravljenja od posameznika do posameznika različno  in zdravniki moramo to spoštovati, je še dodal Niolu. »Moški in ženske potrebujejo različne oblike zdravljenja in specifične v različnih starostnih obdobjih.«

Kaj sploh je depresija?

Depresija je duševna motnja, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol in starost, izobrazbo, družbeni položaj. Na razvoj te motnje vplivajo tako okoljski dejavniki kot osebnostni ali celo genetski. Vpliva tako na telesno  zdravje kot na njegovo sposobnost delovanja v družbi, vpliva na način človekovega razmišljanja, čustvovanja, vedenja ter vpliva tako na bolnika kot na vse, ki ga obdajajo.

PREBERITE: Kako ločitev vpliva na moške?

Vzroki depresije so zapleteni, najverjetneje pa je njen pojav povezan z znižanjem ravni nekaterih prenašalcev živčnih dražljajev (nevrotransmiterjev), ki nas z draženjem določenih možganskih celic ohranjajo dobre volje. Med njimi je najbolj znan serotonin.

Dejavniki tveganja za razvoj depresije:

- Depresija v preteklosti ali družinsko pojavljanje depresije.
- Slabo zdravstveno stanje (na primer po možganski ali srčni kapi).
- Vdovstvo.
- Izguba partnerja.
- Osebnostne težave.
- Osamitev.
- Pomanjkanje samozavesti.
- Pri starejših tudi spremembe zdravstvenega stanja ali življenjskih okoliščin, na primer ko dom prepustijo naslednikom.

Po katerih simptomih jo prepoznamo?

Depresija se kaže na različne načine, pri nekaterih se pojavijo vsi simptomi, pri drugih ne, pri nekaterih so izrazitejši eni, pri drugih drugi simptomi. Najpogostejši simptomi so naslednji:
- utrujenost
- motnje spanja
- zaskrbljenost
- jokavost
- žalost, obupavanje, potrtost in črnogledost
- izguba naklonjenosti do sebe in drugih
- občutek nesposobnosti, nevrednosti, celo samozaničevanja
- izguba spolnega poželenja
- izguba samospoštovanja in samozavesti
- motnje apetita (običajno izguba)
- otopelost, nerednost in brezbrižnost
- nespečnost ali dolga obdobja spanja, ki pomenijo beg pred težavam.
- zgodnje zbujanje - značilno med drugo in četrto uro
- prepričanje, da se je vse zarotilo proti vam, preganjavica, razmišljanje o smrti in celo samomoru

Značilni so tudi različni telesni znaki, recimo bolečine v prsih, glavobol, prebavne motnje, težko dihanje. Oseba čuti tesnobo, prisoten je močan občutek strahu.

PREBERITE: Spoznajte 7 največjih strahov sodobnega moškega

Moški depresijo doživljajo drugače

Pri moških se depresija lahko kaže drugače kot pri ženskah. Predvsem so značilni napadi jeze, moški slabše prenaša stres, lahko postane nasilen. Nekateri se zatekajo h alkoholu in drugim opojnim substancam, postanejo manj družabni. Nekateri se začnejo pretirano ukvarjati s telesno dejavnostjo, se zakopljejo v delo ali se nenadoma začnejo vesti tvegano (hitra vožnja, nevarni športi ipd.). Prej kot neutolažljivo žalost, še slabšo samopodobo, nevrednost in občutek krivde, moški občutijo utrujenost, motnje spanja in postanejo razdražljivi.

Moški s težavo poišče pomoč in si s težavo prizna, da je z njim kaj narobe. Z odlašanjem zdravljenja se stanje močno slabša in pojavijo se lahko samomorilne težnje. Zadnje čase se depresija vse pogosteje pojavlja tudi pri mlajših moških, pri mladostnikih pa je treba biti še posebej previden in pozoren ter je treba znake jemati strogo resno.

Zdravljenje je mogoče z antidepresivi, s pomočjo psihoterapevta, pomembno pa je tudi, da je oseba v depresiji obkrožena z ljudmi, ki jim zaupa in na katere se lahko nasloni, ko to potrebuje. Obtoževanjem češ naj se taka oseba preneha tako vesti in naj naredi že nekaj iz sebe, lahko osebo potisnejo v še globljo stisko. Če vaš prijatelj, znanec, sorodnik trpi za depresijo, mu večkrat dopovejte, da so vse negativne misli začasne, da situacija ni nerešljiva in da bo vse v redu. Posebne cilje naj si oseba, ki trpi za depresijo, prestavi na kasneje. Majhni cilji so tisti, ki jih lahko doseže in dajejo občutek zmage. Sprehodi v naravi, preživljanje čim več časa v družbi in čim manj v osami, ko je preveč časa za razmišljanje o negativnih stvareh, pripomorejo k ozdravitvi.