Pri zaljubljenosti glavno vlogo igrajo hormoni, 'kemija', pri ljubezni gre že bolj za odločitev. Medtem ko je v fazi zaljubljenosti seksa običajno v izobilju, pri nekaterih ženskah (in moških) kasneje želja upade. Znanstveniki so ugotovili, kako bi lahko pomagali ženskam, da bi znova obudili njihovo spolno slo.
težave parov v spolnosti - 1FOTO: iStockphototežave parov v spolnosti - 10FOTO: iStockphoto
Pred časom smo že pisali o tem, kaj morate početi v zvezi, če želite obuditi čustva. Obstaja še način, kako lahko ponovno zbudite željo po spolnosti: s poljubljanjem! Že v preteklosti so raziskave pokazale, da ima v času pubertete in kasneje za plodnost pri ženskah pomembno vlogo hormon, ki se sprošča med poljubljanje.
Tudi novejša raziskava, opravljana na miših ženskega spola, je pokazala, da je kisspeptin, hormon, ki se sprošča med poljubljanjem in je znan tudi pod imenom metastin, tisti, ki pri ženskah spodbudi željo po spolnosti. Rezultate raziskave so objavili v publikaciji Nature Communications. Kot trdijo avtorji raziskave, bi prav kisspeptin, hormon, ki se izloča med poljubljanjem, lahko bil ključ do uspeha pri reševanju težav s pomanjkanjem spolne sle pri ženskah.
težave parov v spolnosti - 8FOTO: iStockphoto
Hormon naj bi v prihodnje uporabljali za dvig spolne sle pri ženskah, pomagal pa naj bi tudi ženskam, ki imajo težave z doživljanjem orgazma. Za motnjo zmanjšane spolne sle (HSDD - hypoactive sexual desire disorder) naj bi v nekem obdobju v življenju trpelo okoli 40 odstotkov žensk v VB in ZDA, med 5 in 10 odstotkov ženske populacije celo za kronično obliko te motnje. Do motnje običajno prihaja predvsem po menopavzi. V nekaterih primerih težavo rešujejo s pomočjo dodajanja testosterona, a ta vpliva na rast dlak in glas, zato bi bilo reševanje težav s pomočjo hormona kisspeptina veliko boljša rešitev. »Zaenkrat zdravljenje na ta način še ni mogoče,« je povedala Julie Bakker z belgijske univerze Liegi, ena izmed soavtoric raziskave. »Do sedaj nismo veliko vedeli o tem, kako možgani povežejo ovulacijo, privlačnost, spolnost,« je dejal soavtor Ulrich Boehm z nemške univerze Saarland University. »Zdaj vemo, da preprosta molekula, kisspeptin, nadzira vse te aspekte preko različnih sočasnih procesov v možganih.«
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV