So kolesarji res bolj izpostavljeni tveganju za raka prostate?

V družbi velja neko splošno prepričanje, da naj bi bili moški, ki se poklicno ali rekreativno ukvarjajo s kolesarjenjem, bolj izpostavljeni tveganju, da zbolijo za rakom prostate. Ironično pa je, da kakršna koli telesna aktivnost, tudi kolesarjenje, celo ščiti pred boleznimi, kot je rak, saj preprečuje debelost in ohranja splošno zdravje.

Lažni preplah?

“Žal večina zdravnikov ne ve, da je ravno kolesarjenje tisto, ki pogosto pri moških povzroči povišanje ravni PSA v krvi in je krivo za lažni preplah. Zdravnik ponavadi pacienta napoti na nadaljnje nepotrebne preiskave, vse samo zato, ker je pogosta vožnja na kolesu povzročila napačne rezultate. Torej da objasnimo, povišan PSA pri kolesarjih ne pomeni, da so bolj izpostavljeni tveganju za raka prostate,“ poudarja britanski urolog dr. Chris Eden iz splošne bolnišnice v Surreyu in hkrati svetuje, da se tisti, ki želite preveriti raven PSA v krvi, nekaj dni pred testiranjem izogibajte kolesa, po štiridesetem letu pa naj bi moški tako ali tako hodili na rutinske preglede. Testiranje pa se sicer priporoča tistim, ki so imeli kadar koli težave z vnetjem prostate ali mehurja in seveda posameznikom, ki imajo bolezen v družini.

Oseba s povišano vrednostjo specifičnega prostatnega antigena (PSA) v krvi pa ni nujno zbolela za rakom prostate, rezultati so lahko namreč tudi posledica nekancerogenih stanj, na primer benigne hipertrofije in vnetja prostate ali mehaničnih testov na prostato, lahko pa vendarle kažejo na rakavo obolenje. V kolikor testiranje opravite pravočasno, je možnost diagnoze in uspešnega zdravljenja v zgodnji fazi bolezni zelo visoka.

Na žalost pa rak prostate ponavadi sploh nima simptomov, ti se ponavadi pojavijo, ko je bolezen že zelo napredovala. Simptomi, ki se pojavijo kot posledica povečane rakave tvorbe, ki vrši pritisk na sečnico, vključujejo težave na začetku uriniranja, šibek tok urina s presledki, pogosto tiščanje na urin, pogosto potrebo po odvajanju urina ponoči, občutek polnosti mehurja tudi po uriniranju, redko tudi kri v urinu. Možna je odebelitev na žlezi prostati, ki jo lahko zatipa zdravnik pri rektalnem pregledu pacienta.

Kaj je rak prostate?

Sicer pa je rak prostate eno od najpogostejših rakavih obolenj pri moških in lahko prizadene katerega koli moškega, ne glede na leta, res pa je, da se z leti tveganje povečuje. Dejanskega vzroka za nastanek bolezni sicer še niso našli, znani pa so nekateri dejavniki tveganja, kot so starost, genetika, hormonski vplivi in okoljski vplivi vključno s toksini, raznimi kemikalijami in industrijskimi produkti. Gre za maligno tumorsko tvorbo žleze prostate, tumor pa je več let lahko omejen zgolj na prostato in pri tem ne povzroča zaznavnih simptomov. Ko bolezen napreduje, se rak lahko razširi v okoliška tkiva in tvori metastaze na kosteh, pljučih in jetrih. Kot rečeno pa so simptomi posledica že napredovanih stanj raka prostate.