Koliko sladkorja je dovolj, koliko preveč?

Sladkorna bolezen je v porastu in tako ena od prednostnih tematik v Sloveniji in svetu. V Sloveniji že več kot 100.000 prebivalcev prejema zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, to število pa je vsako leto višje za približno 3 %, so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje navedli novembra lani. Ob povečani pojavnosti sladkorne bolezni se je treba vprašati, koliko sladkorja naše telo prenese. Ali sploh potrebujemo sladko hrano?

Sodobni odvisniki od sladkorja niso prav nič drugačni od heroinskih odvisnikov, razen tega, da so povečini debeli, na prvi pogled normalno živijo in v povprečju umrejo malce kasneje. Odvisnost od predelanih sladkorjev, ki jih prehrambni mastodonti brez zadržkov mečejo v vse vrste hrane in pijačo, se šele v zadnjih desetih ali petnajstih letih sprejema kot motnjo, ki jo je treba zdraviti.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so postale moderne ugotovitve, da je maščoba slaba in da se je ne sme uživati. Prehrambna podjetja so iskala nadomestek polnosti okusa mastne hrane in ga tudi našla - v sladkorju. In vendar je danes, 20 let po omenjenih ugotovitvah, zahodni svet na robu pandemije debelosti.

Koliko sladkorja je dovolj, da zadovolji človeka?

Če je navaden predelan bel sladkor sladek 1 enoto, obstajajo tudi 200- ali 300-krat močnejša sladila v obliki raznih umetnih ali naravnih sladkornih nadomestkov. Istočasno so razni strokovnjaki začeli opozarjati, da je pretiravanje s sladkorjem lahko tudi škodljivo in različna umetna sladila so začela preplavljati trg. 

'Nateg' z umetnimi sladili se je začel že zelo zgodaj, ko veliko kvazi strokovnjakov v zvezi s prehrano še ni vedelo ali vsaj kazalo znanja o kaloričnosti sladkorja. Ameriška podjetja so v sedemdesetih razvila umetno sladilo iz koruznega škroba (HFCS), ki je opazno cenejše kot navaden sladkor, saj se pridobiva iz 'neoporečne', vedno lepo dozorele gensko spremenjene koruze, za katero semena proizvaja ameriško podjetje Monsanto.

Za sirup iz koruznega škroba je znano, da ima kar deset odstotkov več fruktoze kot glukoze, zato veliko težje prehaja v energijo. Fruktoza je v kombinaciji z naravnimi vlakninami v sadju zelo lahko prebavljiva in tudi energetsko učinkovita, kar pa ne velja za izolirano 'verzijo', dodano raznim kemikalijam. Izolirana fruktoza se ne presnavlja dobro v celicah, zato se nakopiči v jetrih, kjer povzroči dodatno kopičenje trigliceridov, napačno izločanje inzulina in močan občutek lakote. Prehrambna podjetja so 'na debelo' začela uporabljati koruzni sladilni nadomestek in ga začela dodajati praktično vsakemu živilu, kar se je pokazalo v drastičnem povečanju debelosti v ZDA in nekaterih drugih zahodnih državah. Istočasno je opaziti velikanski porast sladkorne bolezni, za posledicami katere naj bi trpelo več kot 10 odstotkov prebivalstva.

Sladkorji, ki jih lahko najdemo v predelani hrani in pijači, so v prekomernih količinah lahko zdravju zelo škodljivi. In škodljivo je že, če je tega sladkorja več kot 5-10 odstotkov celotne dnevno zaužite hrane.

Tudi umetna sladila na osnovi fruktoze so škodljiva. Če že morate sladkati hrano, uporabljajte organski med. Jejte več vlaknin (sadje, zelenjava, oreščki), saj boste tako zmanjšali željo po sladkorjih. Veliko se gibajte, saj tako porabljate odvečne sladkorje v telesu in ne pozabite jesti manjše obroke večkrat na dan. Umetnim sladilom se izogibajte, razen če hrane ne morete brez tega zaužiti. Takšni in podobni nasveti so sicer klišejski, vendar vam bodo nekoč, ko boste uživali mirno življenje v srednjih letih, preprečili muke in bolečine.

Umetna sladila - to ni recept proti debelosti!

Če ste pričakovali, da boste shujšali, če boste sladkor zamenjali z umetnimi sladili, ste se zmotili. Strokovnjaki izraelskega inštituta Weizmann so leta 2014 ugotovili, da umetna sladila v našem črevesju vplivajo na bakterijo, zaradi katere se še bolj kopičijo maščobne obloge, prav tako se povečuje nevarnost za diabetes tipa 2. 

Strokovnjaki svarijo, da obstaja negativna povezava med umetnimi sladili v hrani in pijači ter diabetesom. Raziskave so pokazale, da umetna sladila ne zmanjšujejo debelosti, hkrati pa še povečujejo nevarnosti za diabetes.

Raziskava je pokazala, da so ljudje znake intolerance na glukozo pokazali že po tednu dni uživanja hrane in pijače, ki vsebuje saharin, sukrozo ter aspartam. To pa je že prvi korak na poti k diabetesu tipa 2, je b objavi rezultatov raziskave opozorila Eran Elinav in inštituta Weizmann. Ugotovitve so alarmantne, ukrepanje pa nujno, je še dodala.

Raziskavo so opravili na miših ter na prostovoljcih z namenom, da bi dokazali, da imajo umetna sladila, ki jih svetujejo diabetikom ter ljudem, ki bi radi shujšali, prav nasproten učinek. Sedem oseb, ki pred raziskavo niso uživale hrane in pijače z umetnimi sladili, so teden dni hranili samo z živili, ki vsebujejo večje količine umetnih sladil. Že po štirih dneh je pri večini narasla količina sladkorja v krvi, prav tako so zaznali spremembe na bakterijah v blatu. Raziskava je po pričakovanjih močno razburila proizvajalce živil in pijač z umetnimi sladili.