Rezervirano za pogumne!

64 kilometrov ni malo. In če k temu prištejemo še dejstvo, da jih je treba prehoditi, da se hodi po divjini in da je pot polna vzponov in spustov, lahko povzamemo, da so vsi tisti, ki se lotijo takšnega podviga, resnično pogumni. Pa čeprav prehodijo 'le' polovico ali manj. Slogan vzdržljivostnega pohoda BRBL Po medvedovih stopinjah - 'Rezervirano za pogumne' – torej ni iz trte izvit. Gre za pohod po Roški pešpoti, ki je v soboto 21. 4. doživel že svojo peto zgodbo. Zgodbo, ki je nihče ni pričakoval in o kakršni nihče ni upal niti sanjati. Čeprav je pot izjemno zahtevna in postavlja na preizkus tako vzdržljivost kot tudi samo kondicijo ter splošno fizično in psihično pripravljenost, je namreč odziv izjemen. Že drugo leto zapored so morali organizatorji predčasno zapreti prijave, saj takšnega navala niso pričakovali.

Na pohod, ki ga ob pomoči številnih pokroviteljev organizirajo Turistično športno društvo PO MEDVEDOVIH STOPINJAH, Zavod za gozdove Slovenije - OE Kočevje in Zavod Kočevsko, se je letos prijavilo preko 1.500 pohodnic in pohodnikov iz vse Slovenije in tujine. Častni pokrovitelj pohoda pa je bil ponovno predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Start pohoda je bil med 04:30 in 6:00 uro na Jezeru v Kočevju, pohodniki pa so se izmučeni, a srečni vračali med 16. in 21. uro v prireditveni šotor, kjer se je ob 20.30 prireditev zaključila s podelitvijo priznanj.

Pohod je nekaj posebnega iz več razlogov

Kot vsako leto so bili organizatorji tudi letos s pohodom izjemno zadovoljni, kar nam je potrdil Tomi Gavranič, eden od članov organizacijskega odbora, ter nam pojasnil, zakaj je ta pohod tako zelo drugačen od drugih in tako zelo priljubljen med pohodniki. »Pohod je izpeljan izključno prostovoljno, nihče od tega nič ne dobi. Mi to delamo z največjim veseljem, z dušo in srcem, pripravljamo se pol leta pred pohodom. In tudi vsi prostovoljci, ki pomagajo na dan prireditve, skupaj nas je več kot sto, dajejo vse od sebe, da so pohodniki maksimalno zadovoljni.« In tudi so, od prvega do zadnjega. Odzivi so namreč neverjetni.  »Ljudje pridejo v prvi vrsti zato, ker je ta pohod drugačen, ker je res ekstremen, ker je to 64 km, ker so to gozdovi;  je tema, ko štartaš in se po temi lahko tudi vrneš. Po drugi strani pa so zadovoljni in se tudi vračajo zato, ker ne glede na število udeležencev vsakega obravnavamo individualno. Se z njimi pogovarjamo, potem na primer pride na kontrolno točko na poti nekdo, ki s seboj prinese 20 litrov kave in jo deli med ostale. Pridejo fantje, ki delijo klobase … Skrbimo tudi, da se kdo ne izgubi, preverimo, kaj je narobe, če kdo zamuja. Na vsaki kontrolni točki imajo pohodniki na voljo vodo, tako da nosijo res minimalno; tudi prtljago jim po potrebi vozimo, organiziramo prevoze. In to je bistvo tega pohoda … Osebni pristop. Da ni 'skomercializiran', da mi s tem ne služimo ... In veliko pohodnikov je povedalo, da je to najbolje organiziran pohod v Sloveniji. In če to reče 1.000 ljudi, jim jaz verjamem.«

Ne gre za tekmovanje

Kdo pride na cilj prvi in kdo zadnji, ni pomembno. Ne gre za tekmovanje. Časa ne merijo in ga tudi nikoli ne bodo. Največja nagrada tako za organizatorje kot za pohodnike je, da pridejo na cilj, ki so si ga zadali – celotna proga ali zgolj polovica. Čeprav utrujeni, prepoteni, z bolečinami v nogah in polni žuljev imajo na koncu poti nasmeh na obrazu in so nepopisno srečni ob premagani poti na enem najtežjih slovenskih ekstremnih pohodov. »In največ nam pomeni, ko ljudje pridejo in rečejo 'svaka vam čast'. Tukaj ljudje niso številke, od 10-letne punčke do 70-letnika. Vsak odziv nam pomeni ogromno. Imamo sicer nekaj tekačev, ki celo progo pretečejo. Najhitrejši čas je osem ur in še nekaj. Pa ne da bi merili, ampak vidimo, ko ljudje rezultate osebnih meritev objavljajo na družbenih omrežjih. Sicer pa se nam zdi, da bi bilo merjenje časa z naše strani nehumano, saj nekdo za celotno progo potrebuje 8 ur, spet kdo drug pa 20. Ne glede na to, kdaj pridejo, pa smo na vsakega ponosni.«

Pohodniki pridejo tudi iz tujine

Pohodniki kot rečeno prihajajo z vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine, večinoma iz sosednjih držav. Kot nam zaupa Gavranič, je na veliko presenečenje pohod še posebej priljubljen med Gorenjci. Na Gorenjskem imajo sicer neomejeno možnosti takšnih in drugačnih pohodov, vzponov in ekstremnih doživetij, a v Kočevju dobijo nekaj drugega. »Kar nekaj je takih, ki hodijo redno že pet let. Tu bi izpostavil Ano Svoljšak, gospo z Gorenjske, staro 62 let, ki vsako leto prehodi 64 kilometrov.« Doda še, da mu je žal, ker so morali že drugo leto zapored predčasno ustaviti prijave, ampak tu gre predvsem za varnost. Želijo namreč zagotoviti isti standard tako glede varnosti kot same organizacije, če hodi 100 ljudi ali če jih hodi 2.000 ali več. Ravno tako ni namen prireditve, da privabijo tisoče in tisoče pohodnikov, ampak da izpeljejo celotno zadevo na maksimalni ravni in da so na koncu tudi vsi maksimalno zadovoljni. »Sicer res število pohodnikov vsako leto raste, ampak naj raste počasi, s pametjo.«

Začelo se je po naključju

Pohod Po medvedovih stopinjah je 'nastal' po naključju in (nepričakovano) požel velik uspeh. Pred več kot 12 leti so se štirje strastni pohodniki s Kočevja, med katerimi sta bila tudi Franci Rupnik in Dušan Božič, odločili, da prehodijo Roško pešpot. Najprej so jo prehodili po delih, nato pa je padla odločitev, da jo poskusijo premagati v enem samem dnevu. »Rekli smo, zakaj pa ne. Pot je markirana, je krožna in je polna zanimivosti,« nam zaupata sogovornika, tudi člana organizacijskega odbora. »In od takrat jo prehodimo vsako leto spomladi, le da smo pohod več let organizirali v lastni režiji. Sčasoma je bilo vedno več posameznikov, ki so se nam želeli pridružiti in naenkrat nas je postalo preveč.« Zato so se odločili, da se organizacije lotijo bolj resno in da organizirajo pohod na ravni občine. »A ko smo pred petimi leti prvič uradno organizirali pohod, se je prijavilo več ljudi od drugod kot iz same občine. In smo ugotovili, da ima pohod potencial … Smo pa se morali odločiti, ali bomo delali na številu pohodnikov ali na kakovosti. In odločili smo se za slednje.«

Pohodniki se lahko odločijo, da bodo prehodili celotno progo v dolžini 64 km, lahko pa se odločijo za prvo polovico 33 km ali pa drugo polovico v dolžini 31 km. Prvo leto je prišlo kar 73 pohodnikov, od tega je celotno progo prehodila dobra polovica. In organizacija je rasla. Na drugem pohodu jih je bilo 143, na tretjem 206. In potem lansko leto 811, kar je zahtevalo predčasno zaprtje prijav in kar nekaj razočaranih, ki se niso mogli odpraviti na pohod. In seveda še večjo in bolj organizirano ekipo, ki pohod pripravi do tega, da je, po besedah pohodnikov iz vse Slovenije in petih tujih držav, eden najbolje organiziranih. Naslednje leto bodo sicer po vsej verjetnosti še več pohodnikom dali možnost preizkusiti svojo vzdržljivost, a kljub temu bodo – kot ves čas poudarjajo – v prvi vrsti poskrbeli za kakovostno organizacijo in varnost v okviru zmožnosti.

Promocija tudi za turizem

Je pa pohod izjemna promocija tudi za turizem na Kočevskem, ki je bil dolga leta 'mrtev'. Kot nam potrdi Gavranič, je to tudi eden izmen namenov samega pohoda. »Ljudje, ki pridejo na pohod, si niti ne morejo v celoti ogledati lepote te naše narave. Jih pa vseeno tako navduši, da pridejo potem ponovno in morda prehodijo le polovico in si imajo čas ogledati vse zanimive točke. Gre namreč za eno najboljših tematskih poti, kjer doživiš vse od pragozda do jezera. Ljudje se vračajo.«

»Sam pohod Po medvedovih stopinjah pa za kočevski turizem pomeni tudi eno veliko preizkušnjo za našo destinacijo; ali je torej sposobna sprejeti tolikšno število pohodnikov oziroma gostov od drugod in jih pogostiti, organizirati,« nam pove Vesna Malnar Memedovič, direktorica Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje (Zavod Kočevsko). »Po drugi strani pa je to odlična prepoznavnost destinacije ne samo širom Slovenije ampak tudi v tujini, saj imamo kar nekaj gostov iz tujine. Glede na to, da destinacija temelji na naravnem turizmu, pohodništvu, kolesarjenju in na vsemu tistemu, kar je povezano z naravo, se 'brand' Kočevsko zelo lepo zliva s pohodom, ker je to pohod v gozdu, naravi.« Zavod za promocijo turizma sedaj deluje dve leti in v tem času se je promocija turizma na tem koncu zelo povečala in tudi prepoznavnost 'branda' Kočevsko je postala močnejša. »Se je pa znova pokazal problem nastanitev. V prihodnosti moramo poskrbeti za več nastanitvenih kapacitet višje kakovostne ravni in za večjo ter kakovostnejšo gostinsko ponudbo.«