Jejte kot Vikingi

Dolgo je za enega najbolj zdravih načinov prehranjevanja veljal mediteranski način prehranjevanja. Ta temelji na višjem vnosu zelenjave, kot glavni vir maščobe se uporablja olivno olje, manjši je vnos mesa in mlečnih izdelkov. Mediteranska hrana naj bi bila manj obremenilna za telo, poleg tega pa naj bi bila dobra tudi za splošno zdravje in delovanje možganov.

A kot kaže, je za zdravje še bolje, če sprejmemo nordijski način prehranjevanja. Vikinška dieta, kakor so poimenovali nordijski način prehranjevanja, naj bi bil izjemno dober za delovanje možganov in naj bi ščitil pred demenco, prav tako pa naj bi bil ta način prehranjevanja primeren za vse, ki si želijo imeti nižji odstotek telesne maščobe.

Nordijski način prehranjevanja, ki ga številne raziskave povezujejo z zmanjšanjem pešanja spomina in povečanjem sposobnosti razmišljanja, temelji na visokem vnosu rib, korenaste zelenjave, sadja, riža in perutnine. Uživali naj bi veliko vode in celo vino v zmernih količinah. Osnovno pravilo naj bi bilo, da se uživa lokalna živila: jagodičevje, zelišča, gobe, oreščke, ribe, jajca ...

Pri nordijski dieti naj bi se izogibali uživanju krompirja in predelanega zrnja. Izogibali naj bi se tudi uživanju masla, sladkorja in sadnih sokov, pa tudi mlečnim izdelkom, uvoženim živilom (banane, melone, citrusi ...) in predelani hrani nasploh.

Nordijski način prehranjevanja se od klasičnega zahodnega načina prehranjevanja razlikuje v prvi vrsti po tem, da vsebuje manj sladkorja, manj maščob, veliko več vlaknin, rib in morske hrane nasploh. Uživa se veliko sadja, zelenjave, polnozrnatih jedi. Od mediteranske diete se razlikuje med drugim po izvoru maščob: mediteranska poveličuje olivno olje, nordijska pa repično olje, sta pa oba vira maščob dobra.

Nordijska dieta naj bi bila odlična za izgubo odvečne teže in splošno zdravje, primerna naj bi bila za tiste, ki imajo težave z zgago, ohranjala naj bi primeren nivo sladkorja v krvi in lipidov.

Študije ...

V študiji, ki so jo opravili na Švedskem (inštitut Karolinska) na vzorcu 2.223 ljudi, so ugotavljali, ali določen način prehranjevanja vpliva na delovanje možganov. Ugotovili so, da so pri tistih, ki so se bolj striktno držali vikinške diete, bila poslabšanja pri sposobnostih razmišljanja in pomnjenja manjša. Tak način prehranjevanja naj bi bil tudi dober za srce.

Pri ženskah, ki so uživale ribe, zelje, ržen kruh, ovsene kosmiče in korenasto zelenjavo, se je pokazalo kar 45 odstotkov manjše tveganje za srčni infarkt. Po drugi strani je študija, ki so jo izvedli na Univerzi Columbia v New Yorku, pokazala, da ima uživanje nekakovostne hrane, osiromašene vitaminov in mineralov, za posledico manjšo velikost možganov in slabše kognitivne sposobnosti.