Borilne veščine za samoobrambo

Oglejte si nekaj borilnih veščin, ki so pri samoobrambi še posebej učinkovite.

Kickboxing
Kickboxing je izjemno priljubljen po vsem svetu, iz njega pa se je razvilo tudi nekaj drugih borilnih veščin. Morda najslavnejša med njimi je Muay Thai (v grobem prevodu 'veščina osmih udov') ali tajski boks. Pri samoobrambi se kickboxing osredotoča na hitre in boleče udarce v nezavarovane dele telesa. Katero koli orožje že ima napadalec (razen seveda pištole), bo kickboxer preprosto izvedel krožno brco naravnost v napadalčevo brado, ki je med drugim tudi značilna poteza te borilne veščine. Izurjeni mojstri kickboxa ta udarec izvedejo s tako strahovito hitrostjo in natančnostjo, da napadalec nima prav nobene možnosti, saj bo imel v večini primerov zlomljeno čeljust in razbite zobe. Mojstri kickboxa vadijo tudi 'qi,' pri katerem gre v bistvu za urjenje določenih delov telesa, dokler na njih skoraj več ne čutijo bolečine. Z dovolj vaje lahko kickboxer z nogo na pol prelomi bejzbolski kij in pri tem ne čuti bolečine.

Karate
Pri obrambi se karate osredotoča predvsem na odbijanje udarcev. Ker bo večina napadalcev (z nožem ali brez) udarila naravnost proti žrtvi, bo karateist le stopil vstran, udaril v roko z orožjem, potem pa z drugo roko hitro napadel še spodnji del telesa. Proti taki kombinaciji se je izredno težko, če ne že skoraj nemogoče, ubraniti. Seveda so udarci v glavo prav tako pomembni, a slednje bo napadalec pričakoval, zato je bolje z eno roko blokirati njegov udarec (če udari z desno, ga blokiramo z levo roko in obratno), z drugo pa ga močno udariti pod prsi. Takšen udarec je skoraj tako učinkovit kot brca v mednožje.

Aikido
Zanimiva in takoj prepoznavna borilna veščina sicer ima nekaj udarcev, v veliki meri pa je posvečena filozofiji, da napadalec ob napadu vedno pusti del telesa nezaščiten. Napada tako ne blokiramo, temveč napadalčevo silo uporabimo proti njemu. Najbrž najbolj slaven mojster aikida v zahodnem svetu je igralec Steven Seagal. Kar koli si že mislimo o njegovih filmih, ima Steven v aikidu črni pas sedme stopnje, njegova značilna poteza imenovana 'kote gaeshi' pa je bistvenega pomena pri kateri koli samoobrambi. Pri tej potezi ob napadalčevem udarcu zgrabimo njegovo zapestje in ga točno ob njegovem udarcu obrnemo. Ob pravilni izvedbi bo napadalec zaradi svoje lastne sile popolnoma izgubil ravnotežje. Najbrž sicer ne bo padel na tla kot v Seagalovih filmih, prav lahko pa bo končal z zlomljenim zapestjem. Aikido poleg tega veliko pozornosti posveča prijemom sklepov, s katerimi je mogoče hitro in preprosto onesposobiti nasprotnika.

Wing Chun
Borilna veščina, ki se je je učil tudi Bruce Lee, a se mu je zdela preveč počasna in formalna za samoobrambo. Lee se samo z wing chunom ni mogel uspešno upirati največjim mojstrom borilnih veščin, zato je izumil svojo verzijo, ki je kasneje postala znana pod imenom Jeet Kune Do. S svojo izvirno priredbo wing chuna je Bruce v treh minutah porazil Kitajca Wong Jack Mana. Skoraj vsi ostali borci bi takrat za zmago potrebovali precej več časa in bi utrpeli tudi precej več poškodb. Wing chun je sestavljen predvsem iz izjemno hitrih kratkih udarcev v napadalčev prsni koš. Pri obrambi tako z eno roko blokiramo udarec, z drugo pa ga takoj večkrat udarimo naravnost v prsni koš. Premikanje proti napadalcu udarcu doda še dodatno moč, zato lahko tudi bolj drobne ženske na ta način udarijo zelo močno. Pri tej potezi je pomembna predvsem hitrost. Največji mojstri lahko udarijo tudi do 15-krat, preden se napadalec odzove.

Jiu-Jitsu
Ena izmed najbolj univerzalnih borilnih veščin, saj vsebuje prijeme, trde udarce, boleče prijeme, zaklepanje sklepov ter rušenje nasprotnikovega ravnotežja. Napadalca lahko vržemo iz ravnotežja preprosto tako, da se postavimo niže in ga vržemo prek sebe. Če napade z orožjem, ujamemo njegovo roko in ga z njo udarimo v ključnico, ga podremo na tla in obrnemo zapestje na roki. Če napadalec poskuša brcniti, se bo izurjen borec umaknil vstran in brcnil v koleno noge, ki jo ima napadalec še na tleh. Zelo malo verjetno je, da bo napadalec potem sploh še lahko vstal.

Jeet Kune Do
Borilna veščina Bruca Leeja, pri kateri je šlo po njegovem za 'stil brez stila.' Čeprav to zveni nelogično, moramo v obzir vzeti, da je Bruce goreče zagovarjal prilagajanje, saj po njegovem ni bilo hujše napake od pričakovanja izida dvoboja. Tako borec boj začne v univerzalnem položaju, ki je podoben kot pri zahodnjaškem sabljanju (položaj 'en garde'), med bitko pa se vseskozi premika na prstih, umika in premika naprej, ter lahko udari s katero koli nogo. Slog bojevanja je podoben kot pri wing chunu, z veliko boja od blizu, prijemov rok in brc, ki ne sežejo višje od pasu. V tej borilni veščini najdemo tudi elemente jiu-jitsu-ja, kot so metanje nasprotnika in odbijanje udarcev. Poseben poudarek je na hitrosti udarcev.

Boks
Najbrž smo že vsi slišali zgodbice o roparjih, ki so nič hudega sluteč poskušali oropati boksarja. Takšni poskusi ropov se ponavadi končajo z enim samimi udarcem, po katerem ropar nezavesten obleži na tleh. Boksarji udarijo hitreje, močneje in bolj natančno kot kateri koli drugi borci na planetu, saj veliko večino svojih treningov namenjajo prav izpopolnjevanju udarcev do zadnje podrobnosti. Poleg udarcev boksarji tudi utrdijo svoje mišice, tako da je njihovo telo utrjeno do popolnosti. Boksarji leta in leta trenirajo udarce, blokiranje in izmikanje, učijo se, da se je treba vedno zaščititi, zato so roke vseskozi ob glavi, telo pa pokrčeno in pripravljeno za napad. Boksar tako za onesposobitev napadalca ne potrebuje nič drugega kot močan udarec v lice, po katerem se bo napadalec nezavesten zgrudil na ulico.

Keysi
Borilna veščina, ki je postala znana predvsem po zaslugi filmov o Batmanu, v katerih jo uporablja Christian Bale. Režiser Nolan je iskal bojni stil, ki na zaslonu še ni bil prikazan, ki je hiter, umazan in brutalen. Veščina keysi je bila kot nalašč za to. Razvila sta jo Justo Dieguez in Andy Norman (oba sta inštruktorja Jeet Kun Doja), gre pa za mešanico ulične borbe in instinktivnih udarcev. S to borilno veščino se lahko hkrati obranimo tudi pred velikim številom napadalcev, kar je bilo zopet izjemno prikladno za Batmana. Zveni sicer malce nemogoče, a Dieguez in Norman pravita, da se lahko v šestih ali sedmih letih treninga te veščine nauči vsak. Veščina keysi je tako skoraj povsem brez brc, saj se zanaša na boj iz neposredne bližine z uporabo vseh orožij, ki jih telo lahko uporabi v tako majhnem prostoru: pesti, glavo, kolena in še posebno komolce. Obstaja samo en osnovni položaj, ki se ga naučimo v trenutku, ko ga prvič vidimo. Imenuje se 'razmišljujoči mož,' pri njem pa borec z rokami objame glavo in dvigne komolce ter tako zaščiti vrat, glavo in zgornji del prsnega koša, pri čemer je videti bolj kot nekdo, ki globoko razmišlja. Pri tej borilni veščini udarjamo s komolci in s celotno pestjo, pri njih pa si pomagamo s celotnim zgornjim delom telesa, zato imajo udarci precej večjo moč. Sicer gre za hibridni stil, ki vključuje elemente jiu-jitsa, aikida, wing chuna in jeet ku do-ja. Metoda keysi vas nauči, kako se ubraniti pred petimi, desetimi, dvajsetimi ali celo več napadalci. Važno je, da imamo vso svojo okolico pod nadzorom in v njej vseskozi iščemo možna orožja.

Krav maga
Izraelska nacionalna borilna veščina, za njen razvoj pa je v veliki meri odgovoren Imi Lichtenfeld. Posvečena je brezkompromisnemu onesposobljenju nasprotnika in združuje boksarske udarce, karatejske brce, elemente rokoborbe, jiu-jitsa in wing chuna. Od drugih veščin se razlikuje predvsem po simultanem napadu in obrambi. Veščina poudarja predvsem napade na šibke dele telesa, kot so oči, grlo in mednožje, tako da se morajo napadalci bati za svoje 'premoženje.' Veščina uči tudi obrambe pred napadalci oboroženimi z noži in pištolami, ki jih nato uporabimo proti napadalcem. Urjenje zahteva dobro koordinacijo gibov in oči, dokler nam gibi ne preidejo v kri in o njih sploh več ne razmišljamo. Dober inštruktor nas lahko ne glede na telesno pripravljenost nauči učinkovito uporabljati veščino krav maga v treh do šestih mesecih.