Zato morate izkoristiti vsako sekundo življenja!

Starejši kot smo, bolj imamo občutek, da leta tečejo hitreje. Če se nam je v času odraščanja zdelo, da se je osem let šolanja vleklo nekam v tri dni, se recimo pri štiridesetih, ko pomislimo na zadnjih osem let, zdi, kot da so leta minila v trenutku.

Angleški psiholog Steven Taylor je v eni izmed svojih objav zapisal, da se večina ljudi tega, da čas naenkrat beži hitreje, začne zavedati v poznih dvajsetih ali tridesetih letih, ko se nekoliko umirimo, si po možnosti ustvarimo družino in zapademo v nekakšno rutino. Zbujanje, urejanje, vožnja otrok v vrtec ali šolo, služba, nato po otroke, pridemo domov, nekaj skuhamo in pojemo, otroke peljemo na dejavnosti, sledi večerna rutina in naslednji dan ponovimo vajo. Letno rutino predstavljajo praznovanja novega leta, rojstnih dni, poletne in zimske počitnice ... po nekaj letih ugotovimo, da so leta minila kot blisk, mi pa pravzaprav nismo počeli ničesar tako zelo razburljivega. Občutek imamo, da se vsako leto 'obrne' hitreje.

Marc Wittman in Sandra Lehnhoff z univerze Ludwig-Maximilian v Münchnu sta izvedla raziskavo, v kateri je sodelovalo 500 oseb, starih od 14 do 94 let. Odgovarjali so na vprašanje, kako hitro se jim zdi, da jim je minilo zadnjih 10 let življenja. Analiza njihovih odgovorov je potrdila domnevo, da se z leti občutek za čas spreminja. Osebe med 20. in 59. letom so minevanje časa večinoma povezovali s količino dnevnih obveznosti in Wittman ini Lehnhoffova sta zaključila, da gre pri tej starostni skupini velikokrat za to, da imajo zaradi polne zasedenosti s službo in družino velikokrat občutek, da so dnevi prekratki za izpolnitev vseh obveznosti. Starejši kot so, bolj se jim mudi, medtem ko si mlajši želijo le to, da bi čim prej odrasli.

Kako čas dojemamo, je odvisno tudi od situacije, v kateri se nahajamo. Če imamo veliko obveznosti, se nam zdi vsaka ura prekratka, Ko čakamo pri zdravniku v čakalnici, recimo, pa se nam zdi vsaka minuta predolga. Ko smo mlajši, bi radi pohiteli in čim prej odrasli – zato se nam zdi, da čas mineva počasneje. Ko smo starejši, imamo željo, da bi opravili še čim več stvari – in tedaj imamo občutek, da nam mineva prehitro.

Več teorij o dojemanju časa

Avgusta lani je do podobnega zaključka, da z leti čas hitreje mineva, prišel tudi dr. Christian Yates z angleške univerze v Bathu. Kot je pojasnil, obstaja več teorij, ki pojasnjujejo, zakaj je temu tako. Ko smo otroci, imajo naši možgani več stimulacije iz okolja, kar upočasnjuje občutek za potek časa. Z leti se upočasnjuje metabolizem, nivo dopamina pada in posledica je pospešena percepcija časa. Prepričan je, da za spremembo v percepciji časa ob staranju ni 'kriva' le večja količina obveznosti v kombinaciji z rutino, temveč gre za biološke razloge.

1. S staranjem se upočasnjuje metabolizem

Upočasnjevanje metabolizma, ki je povezano z našo notranjo biološko uro, pomeni običajno tudi upočasnitev bitja srca in dihanja. Otrokom bije srce hitreje, hitreje dihajo in zato se jim zdi, da je preteklo že veliko časa, kar pa se v resnici ni zgodilo.

2. Več stimulacij upočasni minevanje časa

To, kako hitro nam čas mineva, naj bi bilo po eni izmed teorij povezano s tem, koliko dražljajev in informacij sprejemamo iz okolja. Z veliko količino novih informacij imajo naši možgani veliko dela, zaradi česa se nam zdi, da vse skupaj traja dlje. Ko smo otroci, je za nas skoraj vsaka situacija nekaj novega, medtem ko v odrasli dobi vse te situacije že poznamo, zato imamo občutek, da letimo skozi čas.

Ta teorija bi razložila pojav, ko se nekaterim tik pred hudo nesrečo zdi, da se je vse zgodilo tako počasi. Ob neznanih situacijah imajo namreč po tej teoriji možgani veliko dela, saj morajo predelati veliko količino novih informacij. Podobno je ob izkušnji prostega pada pri padalcih – zdi se, da traja dolgo, v resnici pa mine izjemno hitro.

Se vam je kdaj zdelo, da ko ste se nekam peljali prvič, ste imeli občutek, da se peljete celo večnost, ko ste isto pot opravili petič ali desetič, pa ste bili naenkrat na cilju? Ena izmed teorij, ki jih je predstavil Yates, pravi, da nam znane situacije dajejo občutek, da čas hitreje mineva. V nastopimo novo službo, spoznavamo sodelavce, delo, okolje ... čas nam mineva počasneje. Ko delo dodobra spoznamo, nam naenkrat časa zmanjkuje, pa čeprav morda opravimo veliko več dela.

Za majhne otroke je ves svet ena velika neznanka. Vsak dan izkusijo nekaj novega in imajo veliko dela s tem, da se navajajo na novo okolje, nove situacije, da sprejemajo nove dražljaje. Njihovi možgani so zelo zaposleni s 'predalčkanjem' novih informacij in zato se jim zdi, da jim čas teče počasneje kot odraslim, ki so ujeti v nekakšni rutini, med vsem že poznanim.

4. Z leti se nivo dopamina v organizmu niža

Nekje od 20. leta se nivo dopamina v možganih začne nižati. To naj bi po mnenju Yatesa vplivalo na percepcijo časa. Za to teorijo stoji predpostavka, da je dopamin odgovoren za zaznavanje novih dražljajev, kar naj bi vplivalo na percepcijo časa. A ta teorija na pojasnjuje natančno, kako nivo dopamina vpliva na posameznikovo dojemanje časa.

5. Poteka časa ni mogoče razlagati na linearni lestvici

Čas naj bi bilo mogoče razlagati z logaritemsko lestvico in ne linearno, je prepričan Yates, podobno kot pri merjenju potresa. Med stopnjama recimo 7 in 8 namreč ni razlika v moči le 10-odstotkov, kot bi to veljalo pri linearni lestvici. In podobno je pri merjenju časa, je prepričan.

Eno leto je polovica življenja 2-letnika

Kako hitro nam mineva čas, naj bi bilo povezano s tem, koliko časa že živimo. Del leta med recimo poletnimi počitnicami za otroka predstavlja večji odstotek njegovega življenja kot pri odraslemu.

Za 2-letnega otroka je 1 leto polovica življenja, medtem ko je za 20-letnika to komaj 5 odstotkov njegovega življenja. Po njegovem izračunu bi moral 20-letnik, da bi čutil potek časa enako kot 2-letnik 1 leto, počakati do svojega 30. leta. S tega vidika ni čudno, da se nam zdi, da vsako leto leto dni hitreje mine.

»Čas beži, pa če se zabavate ali ne,« pravi Yates. »In leti hitreje iz dneva v dan.« Glede na starost naj bi v naših možganih približno enako hitro minevala obdobja med 5. in 10. letom, 10. in 20. letom, 20. in 40. letom ter med 40. in 80. letom starosti. »Ne želim dramatizirati, a povsem mogoče je, da se vam bo za zadnjih 40 let zdelo, da so mila tako hitro, kot leta med 5. in 10. rojstnim dnevom,« je zaključil. Zato se čim bolj zaposlite, počnite čim več stvari, se zabavajte in izkoristite prav vsak trenutek. Vsak dan, ki mine, mine. In ni ga več mogoče nadoknaditi.