Zanimiva naključja, ki so na robu verjetnega

To je morda res, vendar je nekatere dogodke nemogoče pripisati človeškemu posredovanju in jih lahko v resnici pripišemo le naključjem. Ali neverjetni usodi. Še ena razlaga govori o tem, da če bi naključja razumeli, bi razumeli tudi bistvo obstoja in vesolja.

Pisatelji in naključja

Ameriški pisatelj Mark Twain, ki je med drugim napisal tudi roman Prigode Toma Sawyerja, se je rodil 30. novembra 1835, ko je mimo Zemlje letel Halleyjev komet. Sam je novinarjem večkrat dejal, da je na Zemljo prišel s kometom in da bo z njim tudi odšel. In res je, 21. aprila 1910, ko se je komet vrnil, Twain umrl.

Ukradena zgodba?!

Leta 1979 je nemška revija Das Besteran objavila tekmovanje za najboljšo resnično zgodbo. Zmagal je Nemec Walter Kellner, ki je opisal svoje doživetje z letalom Cesna 421. Med Sardinijo in Sicilijo je njegovemu letalu odpovedal motor in moral je zasilno pristati na vodi. Nekaj časa je preživel v napihljivem rešilnem čolnu, nato pa so ga rešili. To zgodbo je opazil Avstrijec, ki mu je bilo prav tako ime Walter Kellner. Avstrijec je obtožil Nemca, da mu je zgodbo ukradel, saj naj bi se dogodek zgodil njemu. Uredniki pri reviji so zgodbo preverili in presenečeni ugotovili, da sta se med Sardinjo in Sicilijo zgodili dve nesreči z letalom Cesna 421. V eno je bil vpleten Walter Kellner iz Nemčije, v drugo pa Walter Kellner iz Avstrije.

Prav nenavadno naključje se je pripetilo tudi ameriški pisateljici Morgan Robertson. Leta 1898, približno štirinajst let pred katastrofo ladje Titanik, je napisala roman, ki opisuje transoceansko križarko z imenom Titan, ki se je potopila zaradi trčenja z ledeno goro. Tudi v romanu je bilo veliko smrtnih žrtev zaradi pomanjkanja rešilnih čolnov. Kasneje je napisala knjigo Beyond the Spectrum, kjer je opisala futuristično vojno v kateri so letala nosila tako imenovane »sončne bombe«, ki so lahko uničile celotna mesta. V romanu se vojna začne tako, da Japonci napadejo oporišče na Havajih, kar se je leta 1941 tudi v resnici zgodilo.

Še en roman, v katerem so z grozljivo natančnostjo predvideni dogodki, je napisal Edgar Alan Poe: Pripoved o Arturju Gordonu Pymu. Zgodba pripoveduje o štirih preživelih ladijske nesreče, ki so se rešili v rešilnem čolnu. Več dni so bili brez hrane, nato pa so se odločili, da umorijo in pojedo dečka z imenom Richard Parker. V resnici so ob koncu 19. stoletja našli tri preživele, ki so do potankosti ponovili zgodbo. Dečku, ki so ga pojedli, je bilo ime Richard Parker.

Naključja povezana s smrtjo

Leta 1900 je takratni kralj Italije Umberto I jedel v restavraciji v mestu Monza. Po poročilih naj bi bil lastnik restavracije izjemno podoben kralju, še večje naključje pa je, da je bilo lastniku restavracije prav tako ime Umberto in oba sta bila rojena na isti dan v istem mestu. 29. julija je kralj izvedel, da so lastnika restavracije ustrelili, še isti dan pa je član anarhističnega gibanja do smrti ustrelil tudi kralja.

13. februarja 1746 so Francoza Jeana Marie Dubarryja usmrtili zaradi umora svojega očeta. Na isti dan, točno sto let kasneje, je bil usmrčen še eden Jean Marie Dubarry, prav tako zaradi umora svojega očeta.

26. novembra 1911 so na Greenberry Hillu v Londonu obesili tri morilce, obsojene umora Sira Edmunda Berryja. Njihova imena so bila Green, Berry in Hill.

V 'ne'pravem trenutku

Ko so prebivalci škotskega mesteca Ruthwell gledali film V 80 dneh okoli sveta je med sceno, ko Phileas Fogg in druščina prvič poletijo z balonom, zmanjkalo elektrike. Električne napeljave je namreč prav v tistem trenutku poškodoval balon, ki je treščil vanje.

Španski konkvistador Hernán Cortés je prišel v Mehiko približno v času, ko je majevski koledar napovedal prihod bledoličnega človeškega boga Quetzalcoatl, ki naj bi ponovno prevzel mesto Tenochtitlán. To je Cortezu pomagalo, da je zavzel mesto in kasneje celotno Mehiko.

Strela ga je zadela ... večkrat!

Angleškega oficirja Summerforda je leta 1918 zadela strela in ga paralizirala od pasu navzdol. Summerforf se je upokojil in se preselil v Vancouver. Leta 1924 je šel lovit ribe, ko je ponovno udarila strela in zadela drevo pod katerim je sedel, in paralizirala njegovo desno stran telesa. Po dveh letih je dovolj okreval, da je lahko odšel na sprehod v park in takrat ga je strela zadela še tretjič ter ga popolnoma paralizirala. Umrl je dve leti kasneje. Štiri leta po njegovi smrti je strela udarila še četrtič in uničila njegov nagrobnik.

Osupljive podobnosti med Lincolnom in Kennedyjem

Američani pogosto najdejo podobnosti med predsednikom Lincolnom (1809-1865) in predsednikom Kennedyjem (1917-1963), kljub temu da je bil Lincoln republikanec in Kennedy član demokratske stranke. Oba predsednika sta bila zelo popularna (vsaj v severnem delu ZDA). Vendar gredo njune podobnosti precej globlje od političnega prepričanja in so v resnici precej osupljive.

Oba predsednika sta imela sedem črk v priimku in študirala pravo. Bolehala sta za genetsko boleznijo, saj naj bi Lincoln imel Marfanovo, Kennedy pa Addisonovo bolezen. Večkrat sta poudarila, da glede atentata ne moreta storiti ničesar in nista skrbela za svojo varnost.

Ustreljena sta bila v glavo in oba atentata sta se zgodila na petek. Lincoln je sedel v loži številka sedem, Kennedy pa se je peljal v sedmem avtomobilu dallaške povorke. Lincoln je bil ustreljen v Fordovem gledališču in Kennedy v fordovem avtomobilu.

Podobnosti pa lahko najdemo tudi pri njunih atentatorjih. Oba sta imela tudi srednje ime: John Wilkes Booth in Lee Harvey Oswald. Atentatorja imata po petnajst črk v imenih. Oče jima je umrl še preden sta odrasla in bila sta navadna vojaka v vojski.
Booth je ustrelil Lincolna v gledališču, ujeli pa so ga v skladišču. Oswald je ustrelil Kennedyja iz skladišča, ujeli pa so ga v gledališču. Ujel ju je policist s priimkom Baker. Umorjena sta bila z enim strelom iz pištole Colt.

Tako Lincoln kot Kennedy sta dobila imena od svojih starih očetov. Bila sta drugorojenca. Poročila sta se po tridesetem letu, njuni ženi pa sta bili temnolaski in stari 24 let, ko sta se poročili. Imela sta štiri otroke, dva sta umrla preden sta dopolnila trinajst let.

Naključje, ki je rešilo življenje … dvakrat

Moški z imenom Joseph Figlock se je nekega dne, okoli leta 1930 sprehajal po ulicah Detroita, ko je nanj skozi okno iz 14 nadstropja padel dojenček. Otrok je preživel, oba pa sta bila nepoškodovana. Približno leto kasneje je isti otrok padel še enkrat in tudi takrat se je pod oknom znašel Joseph. Oba sta jo ponovno odnesla brez poškodb. Neverjetno naključje ali usoda?!