Zakaj vaši mogžani lakho to prebrerejo?

TVOJ1 MOŽG4N1 TO B3R3JO N4 4VTOM4T1Č3N N4Č1N 1N Č3PR4V O T3M N3 R4ZM1ŠLJ4Š.

Takšni in podobni stavki, v katerih ni številk, temveč le pomešane črke (kot se je to primerilo v naslovu), po internetu krožijo že leta. Kako pa jih pravzaprav lahko preberemo? Po besedah Marte Kutas, kognitivne nevroznanstvenice in direktorice Centra za raziskave in jezik na Univerzi v Kaliforniji, prav nihče ne ve natanko, zakaj je to mogoče. Imajo pa nekaj zelo trdnih teorij.

Kutasova na primer meni, da je kontekst zelo pomemben. Z njim ''predakativiramo'' območja možganov, ki se nato odzovejo na to, kar pričakujemo. Spremljanje možganskega delovanja je na primer razkrilo, da v trenutku, ko zaslišimo zvok, ki nakazuje, da bo kmalu sledil še en, možgani reagirajo tako, kot da drugi zvok že slišimo. Podobno se dogaja pri besedah. Kadar vidimo določen skupek črk, naši možgani že takoj preskočijo na zaključek oziroma na tisto, kar bi po njihovem moralo slediti. Prav zato lahko iz le nekaj pravilnih črk (prve in zadnje) brez težav preberemo celotno besedo. Kutasova pravi, da nam ''kontekst pomaga pri zaznavi''.
Vsekakor pa to ni popoln sistem. V stavkih, kot je na primer zgornji, Kutasova sumi, da naši možgani vseh besed niso uganili le zaradi tega, kar je prišlo pred njimi. Po njenem mnenju le mislimo, da smo stavek pravilno prebrali, ker smo se avtomatsko in podzavestno vrnili nazaj in vse morebitne vrzeli zapolnili s pomočjo nadaljnjega konteksta – besed, ki so sledile neznanim besedam. V primeru pomešanih črk (kot v naslovu) pomaga tudi, da možgani vse črke obdelajo naenkrat, ne vsako posebej. Na ta način ''črke druga drugi služijo kot kontekst,'' še pove Kutasova. Kar se tiče zgornjega stavka, v katerem so nekatere črke zamenjane s številkami, je študija kognitivnih znanstvenikov iz Španije leta 2007 pokazala, da branje takšnih stavkov komaj aktivira predel možganov, ki se odzivajo na številke. To nakazuje, da črke, ki so zelo podobne številkam (na primer številka 3 in črka 'e') in njihov kontekst močneje vplivajo na naše možgane kot to, da gre pravzaprav za številke. Raziskovalci menijo, da gre nekakšen povratni mehanizem, ki deluje od zgoraj navzdol (naša zavest čutnim procesom nekako pove, kaj naj počnejo). Ta mehanizem nekako normalizira vidni vnos, tako da lahko ignoriramo nenavadne dele besedila in stavek z lahkoto preberemo.