Zato so na vodilnih položajih običajno ljudje z nižjim IQ-jem

Zmotno je mišljenje, da so tisti, ki imajo višji inteligenčni kvocient oziroma količnik (IQ), bolj uspešni. Še posebej naj bi to veljalo v poslovnem svetu, kjer je prisotne največ komunikacije med nad- in podrejenimi ter med poslovnimi partnerji. Izraelsko-ameriški psiholog in nobelovec Daniel Kahneman je prišel do zaključka, da naj bi bilo temu tako zato, ker ljudje raje poslujejo z nekom, ki jim je blizu, ki je simpatičen in pri komur imajo občutek, da mu lahko verjamejo, pa tudi če je ta dotična oseba nekoliko manj brihtna oziroma ima nekoliko nižji IQ od povprečja.

Čeprav merjenje IQ ni ravno natančna znanost, pa je precej relativen kazalnik umskih sposobnosti, saj temelji na vprašanjih, ki vas silijo, da pokažete svojo iznajdljivost, radovednost in uporabo že pridobljenega znanja. A Kahneman pravi, da so v družbi bolj pomembne druge vrste inteligence – čustvena, moralna in telesna oziroma tako imenovani 'body language'.

Rezultati nekaterih raziskav v preteklosti so razkrili, da kljub temu, da so posamezniki z višjim IQ dosegali boljše rezultate na delovnih mestih, so jih imeli njihovi kolegi (nadrejeni in podrejeni) za manj učinkovite delavce. »Besede in ideje nadpovprečno inteligentnih ljudi večini preostale, povprečne populacije niso dovolj razumljive, saj se ljudje težko povežejo s tem, kar ti pametni ljudje govorijo,« je povedal Dean Simonton, ki se je nedavno prav tako lotil raziskovanja vpliva inteligence na delovno uspešnost in medsebojne odnose, rezultati pa so objavljeni v reviji Journal of Applied Psychology.

Simontno je v raziskavo vključil 379 moških in žensk, ki zasedajo vodilne položaje v bančnem in poslovnem sektorju ter na področjih informatike in tehnologije. Najprej so morali rešiti standardiziran test merjenja inteligence. Potem je prosil še osem sodelavk in sodelavcev vsakega od njih, naj jih ocenijo. Do IQ 120 so bili rezultati pričakovani: višji kot je bil rezultat merjenja inteligence, pametnejši kot so bili testiranci, bolj so jih kolegi imeli radi in jih spoštovali, pa tudi poslovni rezultati so bili vse boljši. 

No, pri tistih 20 odsotkih, katerih IQ je bil višji od 120 (140 je meja genialnosti), so poslovni rezultati prav tako rasli, njihova priljubljenost, zaupanje, verodostojnost in socialne veščine, ki so jih ocenjevali kolegi, pa so bili ocenjeni veliko slabše od povprečja. »Posledica rezultatov teh raziskav ne sme biti omejevanje zaposlovanja posameznic in posameznikov z visokim IQ, so pa ugotovitve kadrovskim službam lahko v pomoč predvsem v tej meri, da bodo zaposlovali take genialce, ki se bodo znali spustiti nekoliko pod svoj nivo in bodo pogojno rečeno znali 'zakamuflirati' svojo superiornost,« je ob objavi rezultatov poveda Paul Sackett, profesor menedžmenta na univerzi v Minnesoti.

Tudi na političnih funkcijah so socialne veščine pomembnejše kot inteligenca

A da bi preverili resničnost tez in rezultatov raziskav znanstvenikov, se ni treba  ravno preveč poglabljati v literaturo ali analiziranje vedenja. Lep primer vidimo v praktično vseh predvolilnih obdobjih, ko je jasno vidno, da so dobre socialne in retorične veščine praktično polovica zmage na volitvah, o inteligenci pa je pri tem bolj malo govora. Iz tega lahko zaključimo, da sicer spoštujemo osebe z visokim IQ, a nam pogosto niso simpatične, niti dostopne – zato jih ne izbiramo za vodje in z njimi nočemo imeti preveč opravka.

»Vodje bi morale izkoristiti svojo inteligenco za oblikovanje ustvarjalnih metafor, ki bodo prepričale in navdihnile ljudi okoli njih. Dober primer je morda nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama. To je edini način, da pokažejo svojo inteligenco in se povežejo z ljudmi. Vse je v karizmi,« pravi priznani švicarski psiholog John Antonakis, ciniki pa so prepričani, da je bilo prav »spuščanje karizmatičnih genijev na povprečno raven« recept uspeha Donalda Trumpa na zadnjih ameriških predsedniških volitvah.

A ne glede na vse, se znanstveniki strinjajo, da je fantastično biti inteligenten, racionalen, iznajdljiv, izobražen in izviren. To so namreč lastnosti, ki bodo pomagale vam in samo vam osebno. No, verjetno bodo vplivale tudi na to, kako vas bodo videli ljudje okoli vas. In če inteligenci dodamo še krepko mero empatije in nesebičnosti, če pokažemo, da smo vredni zaupanja in da želimo, da gre tudi drugim dobro, smo na dobri poti, da postanemo uspešni vodje. Tisti, ki premagajo kompleksnost obeh svetov, bodo namreč prilezli najdlje, so si enotni strokovnjaki.