Nova raziskava, ki so jo opravljali na miših, je pokazala, da travmatične ali stresne izkušnje lahko vplivajo na DNK zapis (v primeru preizkusa recimo vonj češnjevega cveta), da se sprememba prenese na naslednjo generacijo.
Dr. Brian Dias iz psihiatričnega oddelka univerze Emory je komentiral, da izkušnje starša, doživete pred spočetjem potomca, vplivajo na strukturo in delovanje živčnega sistema in se tej obliki prenese na naslednjo generacijo. »Ta fenomen pomeni pomemben prispevek k etiologiji in potencialnem medgeneracijskem prenosu tveganj za razvoj nevropsihiatričnih motenj, kot so recimo fobije, anksioznost in posttravmatska stresna motnja,« je pojasnil.
Kot pravi, se izkušnje preko možganov prenesejo v genom in se tako lahko prenesejo na naslednje generacije. Raziskovalci zdaj upajo, da da bodo nadaljnja raziskovanja pokazala, kako se informacije sploh shranjujejo v DNK zapis. Ugotoviti želijo, ali se enako kot pri miših dogaja tudi pri ljudeh.
Profesor Marcus Pembrey, pediatrični genetik na University College v Londonu, je dejal, da je raziskava zagotovila pomembne dokaze za biološki prenos spominov. »Nanaša se na prirojene strahove, ki so ključni pri fobijah, anksioznosti, posttravmatskem stresnem sindromu in na subjekt prenosa spominov.« Kot še dodaja, predvideva, da nikoli me bomo mogli razumeti nevropsihiatričnih motenj, če ne bomo zadeve raziskovali multigeneracijsko.
Profesor Wolf Reik, vodja epigenetike na inštitutu Babraham v Cambridgu, je dejal, da bo treba vložiti še kar nekaj truda, preden bo mogoče ugotovitve aplicirati na ljudi. »Rezultati so spodbudni, saj kažejo na to, da medgeneracijsko dedovanje obstaja. A bolj podrobne študije na živalskih modelih bo treba opraviti, preden bomo lahko te ugotovitve razširili še na ljudi.
Dedovale naj bi se tako negativne kot tudi pozitivne izkušnje.«
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV