Giljotina je naprava za obglavljanje, ki so jo uporabljali še posebej v času francoske revolucije. Naprava deluje na precej enostaven način – lesena priprava z visoko postavljenim jeklenim rezilom, ki pade na obsojenčev vrat in ga obglavi. Prvi, ki je končal pod to napravo (ki takrat še ni nosila imena giljotina), je bil Irec Murdoc Ballag, ki je pod napravo končal leta 1307.
A giljotine ni izumil doktor Joseph Ignace Guillotin, po katerem dejansko ta naprava nosi ime. Guillotin je skupaj z drugimi francoskimi politiki 9. oktobra 1789 državnemu zboru predstavil predlog zakona, ki je bil sestavljen iz šestih členov. Prvi člen je določeval, da morajo biti kazni identične za vse ljudi, ne glede na družbeni sloj. Drugi člen pa je določeval, da morajo biti v primeru smrtne kazni vsi usmrčeni na isti način ... In način, ki so ga izbrali, je bil obglavljenje z napravo, ki so jo potem poimenovali giljotina.
Usmrtitve s 'strojem smrti' doktorja De Guillotina so se začele že med francosko revolucijo, natančneje 22. avgusta 1792. Giljotino so zatem začeli uporabljati kar po vsem svetu, največ pa v Alžiriji, Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Švici, Švedski, Tuniziji in v Vietnamu. Med letoma 1814 in 1870 so jo uporabljali celo v Vatikanu. Rekord usmrtitev pa pripada Nemčiji, seveda med diktaturo Adolfa Hitlerja. Usmrtili naj bi več ljudi, kot so jih v Franciji v obdobju revolucije.
Država, ki se je najmanj posluževala giljotine, pa je bila Švedska, kjer so leta 1910 usmrtili le eno osebo.
Zadnji, ki je umrl na giljotini, pa je bil Tunizijec Hamid Djandoubi, ki je pod rezilom končal zaradi posilstva in umora svojega nekdanjega dekleta Elisabeth Bousquet. 28-letnega Hamida so usmrtili 10. septembra ob 04:40 in to je bila zadnja usmrtitev z giljotino.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV