Toliko tehnologije na pol centimetra

Gospodarice statične elektrike

Že dolgo je znano, da se veliko živali orientira s pomočjo zemeljskega magnetnega polja in čebele niso nobena izjema. Čebele pa so svoje "znanje" o električnih nabojih še razširile. Z "odčitavanjem" elektromagnetnih valov lahko zaznajo bližajočo se nevihto in jo pravočasno popihajo v zavetje svojega panja.

Sleherna čebela ustvarja svoje lastno elektromagnetno polje. S svojimi krilci ustvarjajo negativni električni naboj, ki jim omogoča zaznavanje sprememb v elektromagnetnem sevanju, obenem pa jim močno olajša nabiranje cvetnega prahu, ki vsebuje pozitivni električni naboj. Čezmerno povečanje elektromagnetnega onesnaženja lahko tudi usodno vpliva na njihov tek in močno okrni njihove navigacijske sposobnosti.

Rade "kramljajo"

Kdor misli, da "čvekamo" zgolj primati in sesalci, se moti. Čebele so razvile enega najbolj kompleksnih jezikov za sporazumevanje, ki le malo zaostaja za "žlobudranjem" primatov. Njihov "jezik" je sestavljen iz dotikov, kemičnih spojin, v največji meri pa se izražajo z gibanjem.

Čebele so mojstrice izraznega plesa. Kar je videti kot nenadzorovano letanje, je pravzaprav način komunikacije. Z njim preostalim pripadnicam panja sporočajo, kje so našle ugodno "pašo", kako obilna je in kakšne nevarnosti na poti prežijo nanje. Plesna komunikacija je tako natančna, da preostale pripadnice do pet kilometrov oddaljene paše pripelje na štiri metre natančno! Pomislite, kako natančno vas je nazadnje vaša draga poslala v klet po vložene kumarice.

S plesom tudi selijo svoje domovanje. Ko se starega panja naveličajo, čebele pošljejo izvidnico, ki išče nov dom. Ko se izvidniki vrnejo, s svojim plesom prepričujejo preostale pripadnike roja, da bi se podali do njihove najdbe. Ko se plešočemu izvidniku pridruži vsaj 15 preostalih čebel, je izbira novega domovanja potrjena. Nekakšna oblika čebelje demokracije.

Eliksir življenja

Med že od prazgodovine velja za čudežno naravno substanco. Nikoli se ne pokvari, njegova sestava pa uspešno premaguje bakterijske okužbe. Za celjenje ran so ga naši predniki uporabljali že tisoče let, nekatere vrste medu iz Avstralije in Nove Zelandije pa so tako blagodejne, da jih bolnišnice uporabljajo za celjenje ran, sterilizacijo inštrumentov in celo v boju proti raku.

Med nikakor ni edini čebelji produkt. Pravzaprav je koristen prav vsak izloček, ki ga proizvedejo te marljive letalke. Čebelji strup, propolis in matični mleček uspešno uporabljajo pri zdravljenju raka in tumorjev. Čebelji strup je učinkovit pri lajšanju posledic demence, depresije, mišične distrofije in obnavljanju možganskih živčnih povezav. Pomislite kdaj na to, ko vas naslednjič "useka" kakšna čebela.

Moč in vzdržljivost

Male krilate kosmatinke so kljub velikosti pravi silaki živalskega sveta. Zmožne so prenesti bremena, ki tehtajo do 122-krat toliko, kot tehtajo one same. Ob tem so neverjetno energetsko učinkovite, kar je ob njihovi ne ravno aerodinamični telesni zasnovi skorajda obvezno.Čebela lahko z enim "polnjenjem" preleti kar 64 kilometrov! Če se vam to ne zdi veliko, naj povemo po domače – če bi lahko čebela naenkrat popila liter medu, bi lahko s to količino energije preletela kar dva milijona kilometrov!!!

Mojstrice preživetja

Žuželke ne prenašajo najbolje ekstremnih temperatur. Regulacija telesne temperature je pač domena bolj razvitih živih bitij, mrčes pa na ekstremne temperature odreagira na bolj primitiven način – umre. Čebele so izjema.

Ko pritisne mraz, se zaprejo v svoje panje in stisnejo svoja telesca v roj. Imajo to neverjetno lastnost, da lahko aktivirajo krilne mišice, brez da bi dejansko plahutale s krili. Nekako tako, kot bi vi tekli na mestu brez premikanja nog. S to skupinsko "vadbo" dvignejo temperaturo v panju tudi do 35 °C nad temperaturo okolice! V vročih poletnih dneh se nekaj posameznic postavi v formacijo, začne plahutati s krilci in tako hladi celotni panj.

Svoje termodinamične sposobnosti uporabljajo tudi v obrambne namene. V primeru napada večjih žuželk, kot so ose in sršeni, so čebele s svojimi želi nemočne. V tem primeru se družno nagnetejo okrog napadalcev – okrog enega sršena so našteli tudi 500 čebel. S svojo ogrevalno sposobnostjo dobesedno "skuhajo" napadalca, saj ga ogrejejo na 50 °C, in ga zadušijo z ogljikovim dioksidom. Nič kaj prijetna smrt.

Mali leteči Einsteini

Ne boste verjeli, da so čebele pravi geniji žuželčjega sveta in posedujejo največje "možgane" glede na telesno maso med vsemi živalmi! S pomočjo malih primitivnih možganov lahko štejejo do štiri in si številke tudi zapomnijo. So edine žuželke s takšno sposobnostjo. Obenem s svojo zmožnostjo iskanja optimalne poti prekašajo vsak superračunalnik.

Imajo čebele čustva?

Zadnji laboratorijski poskusi so pokazali, da imajo čebele različne osebnosti, tuja pa jim niso niti čustva. Med njimi so tako avanturisti, ki bodo pašo in nova domovanja iskali daleč od domačega panja, kakor tudi previdni zapečkarji, ki se raje držijo doma. Pri čebelah, ki so bile daljši čas predmet laboratorijskih poskusov, so znanstveniki opazili simptome apatičnosti in depresije.

Pesimizem in depresija sta bila do sedaj domena višje razvitih življenjskih oblik, krilati malčki pa so s to svojo lastnostjo naravnost šokirali znanstveno srenjo. Če je živo bitje zmožno depresije in pesimizma, je zmožno tudi optimizma? In če so čebele zmožne optimizma, to pomeni, da lahko občutijo notranje zadovoljstvo? Morda celo čustva? Sanje? Upanje?

Preučevanje čebel je še v povojih in le mislimo si lahko, kakšnega aduta male nabiralke medu še skrivajo v svojih zadkih.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!