To so bogovi in demoni iz slovanske mitologije

Slovenci imamo zelo bogato mitologijo, a jo kar malo zanemarjamo. Lahko si predstavljamo Slovane, ki so prišli v ta del sveta, kako nemočne so se morali počutiti ob neukročeni naravi in glavami polnimi bajeslovnih bitij in pošasti. Zato ni prav nič nenavadnega, da je tudi slovenska kultura polna mitov in legend, ki vključujejo bogove, pošasti, ali pa pripisujejo magične sposobnosti živalim, ki so jih obkrožale. Čeprav je krščanska vera poskušala izbrisati poganska verovanja, pa so se določeni miti in legende vseeno vtihotapili v krščansko verovanje.

Pri predkrščanskih Slovencih se nekako pojavljajo trije miti o nastanku sveta:

– Božanstvo s pogledom ustvarja svet in nebesna telesa.

– Luna (ki je božanstvo) se potopi v morje in z morskega dna prinese talno zemljo.

– Neko božanstvo je ljudem zapustilo svoje telo in iz tega telesa je nastala plodna zemlja.

Slovanska mitologija je tudi polna duhov, nekateri so dobri in nekateri slabi. In zanimiva je legenda o duhovih, ki prebivajo v lesu. Iz te legende se je tudi rodilo trkanje po vratih. Namen trkanja namreč ni ta, da bi priklicali gospodarja ali gospodarico, temveč da bi priklicali nekaj bolj nadnaravnega. Stari Slovenci so verjeli, da v drevesih prebivajo dobri duhovi. Ko drevo posekajo, ti duhovi ne umrejo, temveč prebivajo v izdelkih, ki se iz lesa pač naredijo in v mnogih primerih so to bila vrata. Trkanje po lesu prikliče te dobre duhove in nam ter gospodarju prinesejo srečo in zdravje. Iz tega prepričanja izhaja vraževerna gesta, ko moramo potrkati po lesu, da potrdimo neko napoved.

Kresnik
V bistvu je pomen tega božanstva precej nejasen. V glavnem se predstavlja kot sin neznanega božanstva, ki je povezan s Soncem in ognjem, oborožen s strelo, kladivom, sekiro, kijem, ali mečem in potuje po nebu v svoji zlati kočiji. Velja za slovenskega Herakleja, saj tudi on naredi dvanajst dobrih del. Pri njegovih junaštvih mu včasih pomaga njegov štirioki pes, včasih pa njegov brat Trot. Kresnik se bojuje s Troglavim Pegamom in kačjo kraljico. Po nekaterih legendah to ni njegovo pravo ime, če kdo omeni njegovo pravo ime, potem to božanstvo umre. Kresnik je bil tudi nekakšna zamenjava za Peruna.

Trot
Je Kresnikov brat, ki je premagal kačo s perutmi, ki jo je nadenj in nad brata poslala kačja kraljica. Trot je kačo pokončal s svojo zlato sekiro. Po nekaterih legendah naj bi bila Kresnik in Trot le poolbrata.

Potoglav
Je Kresnikov brat in njegov nasprotnik ter Vedomec. Je najmlajši sin vrhovnega vladarja Svetovida. Potoglav se zaljubi v sestro Norejo in jo ugrabi. To naredi tudi zato, ker je Kresnik prvorojenec in mu želi nagajati. Kresnik se spopade s Potoglavom, ki ima obliko kače. Med bojem se spreminjata v različne živali. Boj poteka na gori, v zraku ali pod zemljo. Ko Kresnik premaga rivala, pada blagodejen dež in potem nekaj let zemlja obilno rodi, raste zlata pšenica. To je bilo na kresni dan, zato se v spomin prižge kres in ljudje se polivajo z vodo. Na koncu se poroči s sestro Noro. Duše pravičnih pokojnih so vpletene v boj z demoni in udeležene pri kozmičnih in meteoroloških pojavih.

Vedomec
Vedomec je bitje, ki vidi ali ve, kaj se dogaja na svetu, na zemlji, pod zemljo in nad njo. Ne gre za eno določeno bitje, v glavnem pa gre za demone.

Veles
Bog podzemlja in bog bogastva, ki je lahko prevzemal podobo kače, bika, zmaja ali volka. Je precej nenavaden bog, saj ga označujejo tudi kot boga vojne, hkrati pa tudi boga živine in poezije. Veles je znan tudi po tem, da lahko vzame dušo človeka, ki je prelomil obljubo.

Svarog
Imenujejo ga tudi Svarun in je bog neba in oče vseh slovanskih božanstev ter stvaritelj sveta.

Triglav
Ime troglavega slovanskega božanstva v nekaterih mitih povezujejo tudi s Svarunom. Ime v bistvu pomeni gospodarja zraka, zemlje in vode. Številka tri je v mnogih verah veljala in še velja za magično številko in v primeru Triglava ni nič drugače. Ker ima tri glave, vidi vse, zaradi tega pa predstavlja tudi modrost.

Vesna
Boginja pomladi, plodnosti in obilja. Predstavljena je kot lepa ženska, ki prinaša blagostanje.

Morana
Je slovanska boginja smrti, zime in teme. Njeno ime pomeni smrt, izhaja pa iz indoevropskega korena mer, ki pomeni smrt. Po nekaterih legendah naj bi se po tej boginji imenovala reka Mura.

Krivopjete
So ženske, ki imajo dolge zelene lasi, nazaj obrnjena stopala in dlani. Bivale so v votlinah na vrhu gora, ljudi opozarjale na nevihte in točo, kradle otroke in jih pojedle. Na vrhu gora lahko človek okamni, kar povzroči urok čarovnice.

Pehtra je ženski demon, ki je tudi vidovina. Je voditeljica pokojnikov, predvsem otroških duš. Je prinašalka dežja in snega, tako imenovanega babjega pšena. Naj bi hodila po hribih in z zlato ročko sejala sneg.

Za konec pa si lahko preberete še legendarno zgodbo o Zlatorogu:

Jezerska dolina in prostrana visokogorska planota Komna sta bili nekoč planinski raj. Tam so bivale bele žene, mila, dobrosrčna bitja. Prikazovale so se tudi v dolini, pomagale siromakom v stiskah in ženam pri porodu. Otroka, ki je prišel na svet v njihovi navzočnosti, so varovale vse življenje. Zahvale za svoja dobra dela si niso želele. Če se je kdo pomotoma ali iz predrznosti približal njihovim bivališčem, so ga kamni in snežni plazovi, nevihte in toča prisilili k vrnitvi v dolino. V gorah so pasle svoje črede, ki jih je vodil velik bel kozel z zlatimi rogovi – Zlatorog. Njegovi rogovi so bili ključ do neizmernega skritega zaklada.

Mladi lovec iz doline Trente je rasel v varstvu belih žena. Vzpenjati se je smel na najvišje gore, ne da bi se mu bilo treba bati česarkoli. Lepemu dekletu iz doline je nosil šopke gorskih cvetlic in si pridobil njeno ljubezen. Nekega dne pa je dekle zasnubil bogat beneški trgovec, ji poklonil zlat nakit in dejal, da bi ji njen lovec moral, če bi jo imel dovolj rad, prinesti Zlatorogov zaklad.
Dekle se zdaj ni več zmenilo za ubogega lovca. Obupan in užaljen se je še isto noč odpravil na pot, da bi našel Zlatoroga. Zjutraj ga je zagledal na visoki skali, streljal nanj, toda pozabil na njegovo čudežno moč. Iz krvi smrtno ranjene živali so zrasle čudodelne triglavske rože.
Umirajoči Zlatorog je eno použil in v trenutku mu je povrnila veliko življenjsko moč. Zdirjal je proti lovcu in ta je prestrašen in oslepljen od sijaja zlatih rogov omahnil v prepad. Narasla Soča je njegovo truplo prinesla v dolino. V rokah je držal šopek triglavskih rož.
Zlatorog je v sveti jezi razdejal svoj gorski paradiž in za vedno izginil. Z njim so odšle tudi bele žene. Njegov zaklad pa je ostal skrit v gorah pod Triglavom.