To je prizor, zaradi katerega je rešil 1.200 ljudi

Oskar Schindler je je rodil 28. aprila 1908 v nekoč avstroogrskem mestu Sviavy (nemško Zwittau), ki leži na območju današnje Češke. Schindler v zasebnem življenju nikakor ni bil 'svetnik': živel je precej razvratno življenje. Alkohol, ženske ... bil je podjetnik sumljivega slovesa, ki je v nekem trenutku v življenju tudi bankotiral. Bil je Nemec, šteli so ga za 'Arijca', a je kljub vsemu v nekem trenutku, ko je sprevidel grozote tedanjega sveta, začel delovati proti sistemu.

Sprva je izkoriščal premožne Jude za delovno silo v svoji tovarni, nato pa ob spoznanju, kaj se z Judi v resnici dogaja, prestopil na njihovo stran. Pod pretvezo, da so strokovnjaki za strelivo, je v svoji tovarni zaposlil okoli 1.200 Judov in jih tako rešil pred gotovo smrtjo v plinskih celicah.

Seznam za 3 milijone

Originalna kopija seznama Judov, ki jih je med drugo svetovno vojno pred nacističnim režimom rešil Oskar Schindler, se je pred časom prodajala na dražbi. Izklicna cena je bila 3 milijone dolarjev, a kupca niso našli. Dražitelja Eric Gazon in Gary Zimet nad izkupičkom nista bila razočarana. »Več kot pol milijona ljudi si je ogledalo dražbo na eBayu,« je tedaj povedal Gazin in dodal, da se zdaj o prodaji pogajajo z »več strankami«, ki so še vedno zainteresirane za nakup. Gre sicer za 14 listov dolg seznam imen in priimkov moških, ki jih je med drugo svetovno vojno pomagal rešiti industrialec, na tiskalni stroj pa jih je napisal Itzhak Stern, Schindlerjev računovodja. Sprva je obstajalo sedem različic seznama, a so zdaj ohranjene le štiri; ena se nahaja v ameriškem muzeju holokavsta v Washingtonu, druga v nemškem zveznem arhivu v Koblenzu, tretja in četrta različica pa v muzeju Yad Vashemu v Jeruzalemu.

Zgodbo v svet ponesel Spielberg

Njegovo življenje z znamenitim seznamom vred, znanim kot Schindlerjev seznam,  je opisano v knjižni uspešnici Thomasa Keneallyja Schindlerjeva barka, ki je izšla leta 1982. 34 let po izidu izvirnika smo svoj prevod dobili tudi Slovenci, in sicer je za prevod poskrbel Rudi Meden. Keneally je snov za roman črpal iz zgodb 50 pričevalcev, rešencev iz sedmih držav, ki so preživeli prav po Schindlerjevi zaslugi. Seznami rešencev so se ohranili, avtor pa se je pri pisanju skliceval tudi na ustanovo Jad Vašem, ki neguje spomin na skoraj šest milijonov Judov, pobitih v holokavstu.

Upodobitev je zgodba leta 1993 doživela tudi na filmskem platnu, in sicer je znameniti film režiral Steven Spielberg, glavnega junaka pa je upodobil Liam Neeson. Film je bil nagrajen s številnimi nagradami, med drugim je prejel kar 7 oskarjev, številnim gledalcem pa se je v spomin vtisnil predvsem prizor z deklico v rdečem plaščku, ki se skrije pod posteljo, kasneje pa je isto deklico v rdečem plaščku videti med kupom trupel.

Deklica v rdečem plaščku

Prav prizor deklice, sicer menda resnične osebe, je bil bojda tisti odločilni, ob katerem se je nemški podjetnik Schindler, član nacionalsocialistov, odločil delovati proti režimu.

Deklico je igrala Poljakinja Oliwia Dabrowska. Ko je nastopila v filmu, je bila stara komaj 3 leta in režiserju Spielbergu je morala obljubiti, da filma ne bo gledala, dokler ne bo stara 18 let. Pri 11 letih je obljubo prelomila in za medije dejala, da je bila izkušnja zanjo izjemno travmatična. "Bilo je grozljivo. Nisem razumela vsega, a dobila sem občutek, da tega nočem videti nikoli več. Žal mi je, da nisem upoštevala režiserja, ki me je opozoril, da je to film za odrasle. Sram me je bilo, da sem nastopila v filmu, in jezna na starše, da so o tem povedali vsakemu. Ko sem si film znova ogledala pri 18 letih, sem ugotovila, da sem del nečesa, na kar sem lahko izjemno ponosna."

Oskarja Schindlerja je Izrael imenoval za pravičnega med narodi. Poklican je bil, da je posadil drevo na Aveniji pravičnosti. Umrl je 9. Oktobra 1974 v Hildesheimu v Zahodni Nemčiji. Pokopali so ga na katoliškem pokopališču Mount Zion v Jeruzalemu v Izraelu.

Prazno, razpadajočo tovarno na Češkem, v kateri je nemški industrialec Oskar Schindler zaposlil več kot tisoč Judov, preurejajo v muzej, posvečen holokavstu  v spomin na industrialca in vse, ki jih je rešil. Zanimivo, v tekstilnem obratu so do leta 2009, ko se je zaprl, izdelovali tkanine za švedsko Ikeo in prevleke za avtomobilske sedeže za Škodo.