Spremenili so način vojskovanja!

Mnogo različnih izumov je spremenilo način vojskovanja. Lok, samostrel, smodnik, radijska komunikacija in hrana v konzervi. Vendar noben od naštetih izumov ni prišel na seznam ključih 'orožij'.

Bojni voz
Bojni voz je bil eden najpomembnejših izumov vojskovanja v zgodovini, saj je bil več kot 2000 let eno najmočnejših vojaških vozil. Prve bojne kočije prihajajo iz Mezopotamije, približno 2000 let pred našim štejem. Bile so izjemno gibljive, imele so dovolj prostora za voznika in lokostrelca. Iznajdba te kočije je popolnoma spremenila način bojevanja. Bojni voz pravzaprav velja za predhodnika konjenice, ki je nastala skoraj tisočletje pozneje.

Bojne jadrnice
Prve jadrnice so nastale okoli leta 3000 let pred našim štetjem v Egiptu, uporabljali pa so jih za plovbo po reki Nil. In prav iz teh prvih ladjic na jadra se je tisočletja pozneje razvila mornarska flota. V 8. in 12. stoletju našega štetja se je z relativno majhnimi ladjami na jadra začelo eno največjih vojaških osvajanj v človeški zgodovini. Knori ali vikinške ladje so bile ključnega pomena za vikinško prevlado v Evropi v tistem času. Bile so hitre, trdne in sposobne tudi daljših plovb po morju. Do leta 1200 našega štetja so takšne ladje uporabljale praktično vse vojaške sile v severni Evropi, pozneje pa tudi vse vojaške velesile na svetu – vse do izuma parnega stroja.

Top
Top se je pojavil v Evropi na začetku 14. stoletja in se skoraj ni spremenil do sredine 19. stoletja, ko so ga izpodrinile puške s polnjenjem od zadaj. Do 17. stoletja so bili topovi statični in zaradi tega precej ranljivi, počasi pa so dobili kolesa in postali mobilni. Topovi so med tesno postavljeno formacijo naredili grozljivo škodo, poleg tega pa so zaradi njih obzidja postala nesmiselna. Kritična je bila postavitev topov, še posebej prvotnih, ko so bili nemobilni. Nemobilnost pa ni pomenila, da so topovi lahko streljali samo v določeno smer, smer so lahko relativno hitro spremenili. Top je popolnoma spremenil način bojevanja, saj so utrdbe, ki so bile prej praktično neosvojljive, za topove postale lahek plen. In topovi so, seveda v predelani obliki, še danes ključnega pomena za bojevanje.

Podmornica
Tako imenovan rotterdamski čoln je bilo najverjetneje prvo podmorsko plovilo na svetu, izdelal pa ga je De Son leta 1653. Plovilo je bilo dolgo približno 23 metrov, njegov namen pa je bil vrtanje lukenj v ladje. Izumitelj se je hvalil, da lahko v enem dnevu prepluje Rokavski zaliv, medtem pa potopi sto ladij. Podobna plovila so nato uporabljali med ameriško revolucijsko vojno. Od takrat so podmornice postale ključnega pomena za prevlado na morju, danes pa so opremljene tudi s celinskimi raketami, ki jih lahko izstrelijo pod morjem in dosežejo cilj tako rekoč kjer koli na Zemlji. Danes naj bi bilo v morjih okoli 700 podmornic, od tega jih okoli 300 poganja jedrski reaktor.

Letalo
Vojaško letalstvo je dokaj moderen koncept, a je ključnega pomena pri vseh vojaških operacijah. Začetki segajo še v čas balonov proti koncu 18. stoletja. Pravo vojaško letalstvo je staro komaj kakšno stoletje. Sprva so letala uporabljali bolj za ogledne misije, čeprav so med prvo svetovno vojno piloti metali bombe iz njih na sovražnike. Prav v veljavo pa so prišli med drugo svetovno vojno, kjer se je bila bitka med Luftwaffe in angleškim RAF. Letalstvo se je izjemno hitro razvijalo, saj so se vse velesile zavedale, da je prevlada v zraku ključnega pomena, kot so to ugotovili že med drugo svetovno vojno. Že proti koncu druge svetovne vojne so izumili reaktivni motor in začela se je bitka za hitrost in učinkovitost.

Letalonosilke
Angleška vojska je eksperimentirala z letalonosilkami že med prvo svetovno vojno, ko je izdelala prvo letalonosilko HMS Argus. Vojna se je sicer končala prej, preden je bila ladja pripravljena, a so hitro vse velesile spoznale pomembnost takšnih ladij. Prve letalonosilke so bile narejene iz predelanih večjih ladij. Američani ter Japonci so izdelali svojo prvo letalonosilko že leta 1922. Danes so letalonosilke najbolj napredno in sofisticirano orožje kar jih poznamo, in so, podobno kot podmornice, ključnega pomena za prevlado na morju in mnoge med njimi poganjajo jedrski motorji.

Atomska bomba
Noben drug vojaški izum ni imel takšnega vpliva na bojevanje kot atomska bomba. Je edino jedrsko orožje, ki so ga kdaj koli uporabili med vojno in na civilnem prebivalstvu. Pozneje so izdelali še klasično vodikovo bombo in za tem še izboljšano vodikovo bombo. Razvoj jedrskega orožja pomeni dokončno grožnjo in možnost popolnega uničenja življenja na Zemlji. In ravno zaradi tega ima najbolj grozljiv učinek na človeštvo, celo veliko bolj kot drugi vojaški izumi. Brez jedrskega orožja bi najverjetneje prišlo do spopada med ZDA in takratno Sovjetsko zvezo, prav zaradi grožnje popolnega uničenja pa se hladna vojna ni nikoli razplamtela v dejanske spopade, če ne štejemo Vietnama in Koreje.

Človeštvo pelje 'umetnost' ubijanja soljudi do tehnološke dovršenosti in čeprav je to precej žalostno dejstvo, pa je večina velikih izumov, ki so izboljšali življenje ljudi, povezanih z vojno. Z vojaškim tehnološkim napredkom obstaja resna grožnja, da bomo na koncu vsi plačali ceno, ki si je ne bomo mogli privoščiti. Oglejte si še najdražja vojaška vozila, plovila in letala, katerih cene presegajo proračune manjših držav.