Se klobčič okrog skrivnosti v vesolju vendarle razpleta?

Alfa magnetni spektrometer (AMS) je v poskusu, vrednem kar 2 milijardi dolarjev, pred nedavnim ponovno opazil dogajanje, ki bi lahko potrjevalo obstoj temne materije, skrivnostne komponente, ki sestavlja večino vesolja. V raziskavi strokovnjaki navajajo, da je AMS opazil presežek pozitronov, kar je tudi pričakovan rezultat, če bi se v vesolju nekje res dogajala anihilacija, torej bi prihajalo do trkov temne materije s samo seboj. Pozitroni ob tem na AMS letijo od povsod iz vesolja, ne le iz ene lokacije. To potrjuje, da ne gre za točno določene lokacije, kjer bi se lahko dogajalo nekaj, kar bi jih pošiljajo v to smer, temveč letijo od vsepovsod – torej pravzaprav od tam, kjer naj bi se nahajala tudi temna materija.

AMS-02 naj bi od leta 2011 zaznal in izmeril več kot 41 milijard delcev kozmičnega sevanja, kar je več kot kateri koli spektrometer doslej. Od tega so za 10 milijonov teh delcev ugotovili, da gre bodisi za elektrone ali pozitrone. Večina izmed njih ima vseeno prenizke energije, da bi lahko sklepali, da so posledica trkov delcev materije. So se pa še okrepile domneve, da se z energijskimi vrednostmi močno povečuje število pozitronov v primerjavi z elektroni. Ta efekt so sicer opazovali že v preteklih poskusih, a sedaj naj bi bilo zagotovo, da mnogoštevilni delci prihajajo iz dodatnega, še neznanega vira.

Kaj je temna materija?

Temna materija sestavlja večino vesolja. Neposredno ni vidna, tudi s teleskopi ne, kljub temu pa strokovnjaki vedo da je tam zaradi gravitacijskega vpliva, ki ga ima na materijo, ki jo lahko vidimo. Galaksije se na primer ne bi mogle gibati in rotirati, če ne bi bilo temne materije, da bi jih držala v njihovih oblikah. AMS pa je neke vrste pospeševalec delcev. Po vesolju išče posredne meritve lastnosti temne materije. Šteje število elektronov in njihovega nasprotja, pozitronov. Teorija namiguje, da bi se morale sprostiti cele prhe teh delcev na področjih, kjer delci temne materije trčijo med seboj in se uničujejo.

Kljub novim ugotovitvam pa znanstveniki opozarjajo, da bo trajalo še nekaj časa, najverjetneje več let, preden bodo lahko popolnoma opisali in razložili omenjeno skrivnostno komponento vesolja.