Ena takšnih fantazijskih relikvij je samohodni nuklearni top 2A3 Kondensator 2P (uparjalnik). Za strašnim imenom se skriva 406-milimetrska ruska havbica. 64-tonski kos železja je bil zasnovan z enim samim namenom – zasuti sovražnika z jedrskimi granatami. Pametno? Kakor vzamete.
Po tem, ko so Američani predstavili top M65, ki je lahko izstreljeval jedrske izstrelke preko 30 km daleč, so Rusi sklenili, da potrebujejo prav takšnega oz. še bolje – večjega, močnejšega in hitrejšega! Lotili so se ’Objekta 271’ - topa ogromnega kalibra, ga namestili na podvozje tanka T-10, mu namenili osemčlansko posadko in ga poslali na parado. Morilski stroj je uspešno nagnal strah v kosti zahodnjakov. Jekleni kolos je tehtal 64 ton, poganjal ga je 39-litrski V12 dizelski agregat, ki ga je s 550 kilovati pognal do hitrosti 30 km/h. Nuklearni ’uparjalnik’ je s hitrostjo 716 m/s izstreljeval poltonske jedrske izstrelke do 45 km daleč … vsaj v teoriji.
Ponos rdeče armade je imel nekaj porodnih težav. Pravzaprav jih je imel veliko. Interval streljanja je znašal kar ogromnih pet minut in še to, če je bila posadka krepka in močno izurjena. ’Prekladanje’ 500-kilogramskih granat ni mačji kašelj in Rusi so to kmalu spoznali. Še večjo težavo je povzročala moč topa – vsak strel je 60-tonski kos jekla odsunil za nekaj metrov, ob tem pa ponavadi polomil robustno šasijo. Izdelali so vsega štiri prototipe 2A3, ki so v petih letih ’aktivnega’ služenja služili zlasti v promocijske namene – bili so glavne zvezde vojaških parad, ki so Zahodu pošiljali jasno sporočilo.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV