Ukrep, ki razburja

Za vse Kitajce bi bilo žensk dovolj, če bi si jih izposojali, je prepričan. Zaradi kitajske družinske politike, kjer imajo moški potomci prednost pred ženskimi, zato se selektivni splavi deklic vrstijo drug za drugim, je tam vse večji primanjkljaj žensk. In če je žensk premalo – kdo bo sploh rojeval otroke? Politika enega otroka sicer postaja vse manj stroga, a kljub vsemu se mnogi še vedno držijo tega pravila.

Kot poročajo kitajski mediji, se mladi moški pri njih vse bolj panično trudijo poiskati svojo družico, a žensk pač primanjkuje. Njihov statistični urad ocenjuje, da bo imela Kitajska do leta 2020 okoli 30–40 milijonov samskih moških, ki bodo iskali dekle, ženo. Profesor ekonomije Xie Zuoshi z univerze v Zhejiangu predlaga, da si moški z nižjimi dohodki in torej nižjega socialnega statusa delijo skrb za ženske, ženske pa primerja z 'vročo dobrino'.

Poroko tako spreminja v nekaj, kar si lahko privoščiš, če imaš željo in denar, s čimer daje prednost bogatim moškim, da si 'kupijo' svojo družbo, medtem ko naj si revni 'razdelijo ostanke'. »Moški, ki bolje služijo, bodo imeli prednost pri izbiri žensk, saj si lahko privoščijo visoke cene,« je izjavil.

Glede revnejših vidi rešitev v tem, da se združijo v skupine in skupaj poiščejo potencialno ženo. Na nekaterih območjih naj bi to že prakticirali: beležili so že primere, kjer se je več bratov skupaj poročilo z eno samo žensko, živijo pa vsi skupaj.
Predlog je naletel že na številne kritike in na noge dvignil borke za pravice žensk. Že samo idejo označujejo za nepošteno in moralno sporno. Profesor na to odgovarja, da naj mu nihče ne pridiga o morali. »Če ne bodo dovolili 30 milijonom samskim moškim, da se poročijo, potem bomo beležili porast posilstev, umorov, nastavljanja bomb ... Je to bolj moralno?«

Poleg poliandrije profesor predlaga tudi večjo toleranco do homoseksualcev in 'uvoz' žena iz drugih držav. Kitajci so sicer v zgodovini že prakticirali poliandrijo, in sicer naj bi se ženske na podeželju v 18. in 19. stoletju pogosto poročale z dvema moškima ali celo z več, čemur lokalne skupnosti tedaj niso nasprotovale.