Razkrili skrivnost azteških psov?

Psi veljajo za človekovega najboljšega prijatelja, toda azteško prebivalstvo je v psih videlo še veliko več. Psi so namreč varovali pomembne zgradbe ter celo vodili človeške duše k novemu življenju. Da je to res, kaže edinstveno odkritje arheologov – starodavno pokopališče psov pod stanovanjsko hišo v mehiški prestolnici. V skupnem grobišču so odkrili okostja 12 psov, verjamejo pa, da gre za sakralni objekt, saj so imele živali pri Aztekih, ki so Mehiko osvojili okoli leta 1200 in so jo poseljevali do sredine 16. stoletja, izjemno močen verski in simbolični pomen.

Znano je, da so Azteki občudovali zvestobo psov. Ko je umrl kateri od njihovih vojakov, so tako pogosto zanj žrtvovali psa in ga pokopali skupaj z njim. Pes naj bi vojaka namreč varoval in ga vodil v naslednji svet. Revnejši in manj priljubljeni prebivalci so bili namesto s pravim psom pogosto pokopani z modelom ali kipom psa. Azteki so tudi verjeli, da je duša človeka po smrti potrebovala štiri leta, da je dosegla končno počivališče, Mitlan, zato je pokojnik na zadnjem potovanju potreboval družbo – psa. Ne le to, psi naj ne bi varovali le ljudi, temveč tudi zgradbe, zato so jih pogosto pokopavali pod pomembnejše objekte, kot na primer piramide.

Psi so poleg tega veljali za napovedovalce uspeha pri delu, plodnosti in zdravja, zato so jih Azteki udomačevali in imeli za domače ljubljenčke. Posebno priljubljena je bila pasma so bili mehiški goli psi, ki so znani po izredni vdanosti in inteligenci in za katere so verjeli, da imajo mistično moč. Toda psi niso bili le ljubljenčki, pogosto so jih žrtvovali, ob posebnih priložnostih pa so veljali tudi za praznično jed.

Mehiški arheologi iz mehiškega nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (Mexico's National Institute of Anthropology and History ali INAH) pravijo, da je odkritje, pasje pokopališče, neprecenljivo. Pred tem so okostja psov namreč odkrivali v človeških grobovih, tokrat pa so prvič naleteli na skupino pasjih ostankov. "Prav gotovo gre za posebno odkritje. Tako zaradi število psov, kakor tudi zaradi dejstva, da nismo našli nobene povezave z zgradbo ali pokojnimi," pojasnjuje arheolog Rocio Morales Sanchez. Pri tem dodaja, da bodo morali opati globlje, da bodo videli, ali se pod površjem skrivajo še kakšni predmeti, ki bi pomagali ugotoviti vzrok pokopavanja psov.

Psi so bili pokopani kakšna dva metra pod površjem, v manjši luknji, in sicer strokovnjaki predvidevajo, da med leti 1350 in 1520, torej v času, ko so bili Azteki na vrhuncu. Okostja so bila pokopana v različnih položajih, nekatera z glavo navzgor, druga z glavo navzdol. Starost psov so določili s pomočjo keramičnih in drugih ostankov, ki so jih našli pokopane v bližini pasjega groba.

Michael E. Smith, profesor antropologije na Arizona State University sicer ni sodeloval pri samem projektu, a pravi, da je odkritje izjemno pomembno, saj je prvo takšne vrste: "Res da ni prvič, da bi odkrili pokopališče psov, toda gre za prvi pasji grob, v katerega so bili psi skrbno naloženi in pokopani, kakor da bi šlo za normalno pokopališče." Pravi še, da bo zanimivo analizirati okostja psov, saj bodo analize pokazale, za katero pasmo psov je šlo in na kakšen način so psi poginili.