Skupina posameznikov deluje pod imenom The Sasquatch Genome Project in jo vodi veterinarka Melba Ketchum. Ta je zadnjih pet let zbirala dokaze o obstoju tega kosmatega divjega človeka, znanega pod več imeni. Zbirali so posnetke, priče in celo DNK vzorce. V vabilu novinarjem so člani skupine obljubili, da bodo pokazali zelo kakovostne posnetke, ki jih javnost še nikoli prej ni imela priložnosti videti.
Tako so pokazali nočni posnetek domnevno mlajšega bigfoota, posnetek njegovega obraza in še enega, na katerem naj bi to veliko kosmato bitje spalo. Zadnji izmed posnetkov je bil objavljen že leta 2005 in traja le 19 sekund. Dvignil je veliko prahu, saj so se tudi tisti, ki avtomatično ne zanikajo obstoja te živali ali divjega človeka, sprašujejo, zakaj je na voljo samo kratek izrezek. Posnetek, ki ga je ustvaril podjetnik Adrian Erickson, tako znova sproža več vprašanj, kot jih pojasnjuje. Na njegovi podlagi so razbrali ritem dihanja živali in izračunali število srčnih utripov na minuto. Kaj ta podatek pove, niso razložili.
To je videoposnetek, na katerem temelji večina dognanj skupine:
V nadaljevanju o omenjeni neizpodbitnih DNK dokazih ni bilo nič povedanega, niti ni popolnoma jasno, kaj pričakovati v dokumentarnem filmu. Vsekakor pa verodostojnosti skupine ne pomaga dejstvo, da so njihove trditve že večkrat ovrgli in da so tako imenovane znanstvene razprave objavljali le v časopisih, katerih lastniki so člani omenjenega projekta. Veterinarka Ketchum pa je v nasprotju s skeptiki prepričana, da bo kmalu z njimi v stik stopilo več znanstvenikov, ki bodo njihove teze v javnosti dokončno podprli. Za zdaj se to še ni zgodilo. Gotovo pa je, da bo po objavi dokumentarnega filma, katerega premiera še ni določena, ta mit dokončno razrešen. V eno ali v drugo smer.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV