Pred 142 leti se je zaradi njega vse obrnilo na glavo

Pisal se je 7. marec 1876, ko so v Bostonu izdali patent št. 174465 za »napravo, ki telegrafsko prenaša glasove s povzročanjem električnih valov, ki so podobni vibracijam zraka, ki spremljajo govor ali drug zvok«. Zahtevo za izdajo patenta je vložil Gardiner Hubbard, pod izum, ki ga je poimenoval 'telefon', pa se je podpisal Alexander Graham Bell. Po njem se med drugim imenuje tudi decibel, merska enota za glasnost.

PREBERITE: Pred 125 leti je spremenil svet avtomobilizma

Bell se je rodil 3. marca 1847 v Edinburghu na Škotskem. Njegova mati je oglušela, ko mu je bilo 12 let in situacija ga je prisilila, da se je naučil znakovne govorice. To ga je spodbudilo k proučevanju akustike. Naključje je bilo tako, da se je Bellov oče ukvarjal z gluhonemimi in Alexandra je naučil zapisa fonetičnih simbolov. Sčasoma je bil tako vešč 'vidnega govora', da je na demonstracijah spremljal očeta in navduševal občinstvo.

Leta 1863 ga je izum sira Charlesa Wheatstonea tako navdušil, da je skupaj z bratom izdelal posebno robotsko glavo, ki je bila zmožna izgovoriti nekaj besed. Poskuse je delal celo na svojem psu, terierju, in mnogi so verjeli, da je resnično izgovoril besede »How are you doing, grandma?«.

PREBERITE: Črna skrinjica - vse, česar morda niste vedeli

V Nemčiji je približno v istem času podobno raziskoval Herman von Helmholtz. Bell je nadaljeval njegove poskuse v Kanadi, kamor se je preselil skupaj z družino in kjer je imel svojo delavnico. Delal je z elektriko in zvokom, oblikoval klavir, prenašal glasbo na daljavo s pomočjo elektrike ter se ukvarjal z vidnim govorom.

Bell je svoje delo predstavil Gardinerju Hubbardu in Thomasu Sandersu, ki sta ga finančno podprla, Anthony Pollok pa je prevzel skrb za patent. Bell je k sodelovanju povabil še Thomasa Watsona, električnega inženirja in mehanika, skupaj pa sta ugotovila, da za prenos zvoka ne potrebuje več kovinskih palic ali jezičkov, temveč zadostuje le en. To je privedlo do preprostih telefonov, ki so prenašali zvoke, podobne človeškemu glasu, a glasovi še niso bili jasni.

Kdo bo prvi?

Inženir Elisha Gray je, podobno kot Bell, skupaj z Edisonom iskal načine uspešne uporabe telegrafa, za kar ju je pooblastil predsednik telegrafske zveze William Orton. Gray je svoj patent prijavil 14. februarja 1876. Istega jutra je prijavil patent tudi Bellov odvetnik. Kdo je prišel prvi? Za prvega velja Bell, čemur mnogi ugovarjajo.

Bellov izum je odvetnik patentiral brez Bellove vednosti, po naročilu Hubbarda. Bellu so patent izdali 7. marca 1876. Le tri dni kasneje, 10. marca, je eksperimentiral še z Grayjevim vodnim oddajnikom (uporabil je mešanico kisline in vod) in prvič so njegove besede jasno prispele do naslovnika, Watsona, ki je prejel slavno sporočilo: »Gospod Watson. Pridite k meni. Rad bi vas videl.« Prenos človeškega glasu je terjal tudi izum mikrofona in sprejemnika. Bistvo telefona je sicer, da na strani oddajnika zvok spremeni v elektromagnetno valovanje, na strani sprejemnika pa to valovanje spremeni v zvok.

Pokopan 'z razgledom'

Bell je umrl 2. avgusta 1922 v Kanadi. Zanj je med dolgotrajno boleznijo skrbela žena, pokopali pa so ga na vrhu gore Beunn Bhreagh. Ob njegovi smrti so prenehali zvoniti vsi telefoni v ZDA. To so storili v spomin na moža, čigar hrepenenje po komunikaciji jih je omogočilo. Bell je pogosto naveden kot edini izumitelj telefona, čeprav so bile prve naprave za prenos signala razvite že leta 1849, vendar je šele 2. junija 1875 Bellu, kot prvemu, uspel prenos glasu. Telefone je začelo izdelovati leta 1877 ustanovljeno podjetje The Bell Telephone Company. V devetih letih je imelo telefone kar 150.000 gospodinjstev v ZDA.