Opa! Bi lahko premagali tega šimpanza?

Šimpanzi veljajo za eno od dveh človeku sorodnih vrst. Medtem ko se opice bonobo (pritlikavi šimpanz, Pan paniscus, ena od dveh vrst iz rodu šimpanzov) poljubljajo in si z ljudmi delijo nekatere najbolj sladke karakteristike, običajni šimpanzi kažejo druge povezave z ljudmi, kot recimo želje po umoru in vojni. A niso vse povezave s šimpanzi tako temačne.

Študija, predstavljena v Scientific Reports, prikazuje sposobnosti učenja in pomnjenja samic šimpanzov in njihovih mladičev. Učili so jih preko računalniške igre in jih na ta način preverjali, kakšne so njihove sposobnosti pomnjenja in sodelovanja ter napredovanja.

Igre šimpanzom niso razložili. Šimpanz je moral izbrati gumb levo ali desno, drugi je moral uganiti, katerega je izbral. Vsakič, ko je kateri uganil, je prejel nagrado v obliki jabolčnih krhljev. Enako igro so igrali ljudje, s to razliko, da je bila nagrada denarna.

Testiranja na ljudeh so izvedli na Japonskem in v Gvineji, Šimpanzi so igro igrali veliko hitreje kot ljudje. Šimpanzi so določene 'trike' dojeli hitreje kot ljudje. Kot je razložil Rahul Bhui, soavtor študije, so opice v naravi zelo tekmovalne. "Konkurenčnost je za šimpanze ključna za preživetje," je pojasnil. "Pri ljudeh je še vedno glavno sodelovanje."

Pred leti je študijo, s katero so japonski znanstveniki dokazali, da imajo mladi šimpanzi neverjeten spomin, celo boljšega od odraslega človeka, objavil tudi ameriški časnik Current Biology.

V raziskavi je več let sodelovalo devet študentov in devet šimpanzov - tri samice z mladiči. Opice so najprej naučili šteti do devet. Premešane številke od ena do devet so potem študentom in opicam za nekaj sekund prikazali na računalniškem ekranu, nato pa so jih morali po spominu obnoviti v enakem vrstnem redu. Šimpanzi so bili tako po hitrosti kot po pravilnosti razvrstitve precej boljši od študentov.
Skupina znanstvenikov pod vodstvom profesorja Tecura Macuzavaja z Inštituta za raziskave o primatih na kjotski univerzi je na podlagi rezultatov ugotovila, da je imel človek v začetku svojega razvoja iste spominske sposobnosti kot šimpanzi, da pa je sposobnost med evolucijo izgubil, da bi pridobil druge prednosti. "Kapaciteta možganov je omejena. Morda je človek, da bi pridobil nove sposobnosti, kot je na primer jezik, zanemaril svoje prvotne sposobnosti," razmišlja profesor Macuzava. Kot je dodal, se nekaj podobnega dogaja tudi starejšim šimpanzom, saj začne tudi njihov spomin z leti pešati.