Odslej boste redno čistili naprave!

Kvasovke: Neka turška raziskava, v kateri so pod drobnogled vzeli 200 mobilnih telefonov, ki pripadajo zdravstvenemu osebju, je pokazala, da so bile kvasovke in glivice prisotne na kar 11,9 odstotka telefonov.

Corynebacterium: To je bakterija, ki povzroča davico. Leta 2014 so raziskovalci na Univerzi v Oregonu naši to bakterijo na nekaterih mobilnih telefonih, a je šlo po vsej verjetnosti za nenalezljivo obliko, v zahodnih državah z visoko precepljenostjo pa je razvoj te bolezni malo verjeten. Davica je sicer bolezen zgornjih dihalnih poti, pri kateri se pojavijo bolečine v žrelu, zmerna vročina, lahko pride do izgube nadzora gibanja in zaznavanja. Prenaša se z neposrednim fizičnim stikom in vdihavanjem kužnih delcev, ki jih bolnik izkašlja.

Koliformne bakterije: Gre za bakterije, ki so običajno prisotne v zemlji in blatu , kot recimo E.coli, a dokler njihova vrednost ni prevelika, ne predstavljajo resnega tveganja za zdravje.

Streptokoki: Te bakterije so prisotne v dveh oblikah. Tip A je nevarnejši za otroke, oblika B pa tudi za odrasle. Gre za hujše vnetje žrela, glasilk, grla. Tip B je nevaren predvsem za ženske v času nosečnosti, v primeru, da se prisotnosti te bakterije ne ugotovi in se ne zdravi z antibiotikom, pa se lahko prenese na plod. Za nedonošenčke je okužba lahko smrtno nevarna.

Koagulaza negativni stafilokoki (KNS): Gre za bakterije, ki jih je težko odstraniti in so 'krive' za približno 30 odstotkov težav s krvjo. Ganski znanstveniki so bakterijo našli na 15 odstotkih pametnih telefonov. KNS so sicer del normalne flore kože in niso patogeni za imunsko zmožne ljudi, torej tiste, ki nimajo kakšnih kroničnih obolenj, kot so recimo maligna obolenja, diabetes, transplantacije.

Staphylococcus aureus: Gre za bakterijo, ki je zelo pogosto prisotna na mobilnih telefonih predvsem bolnišničnega osebja, ugotavljajo strokovnjaki. Neka študija, opravljena leta 2009, je pokazala, da je prisotna na 52 odstotkih telefonov. S.aureus lahko pri človeku povzroči različne bolezni, od kožnih okužb (impetigo oziroma krastavost, gnojni izpuščaji, turi, karbunkel, kožni ognojki ...) do življenjsko ogrožajočih bolezni, kot so pljučnica, meningitis, osteomielitis, endokarditis, sindrom toksičnega šoka, bakteremija in septikemija. Je eden od petih najpogostejših povzročiteljev bolnišničnih okužb in pogosto povzroča pooperativne infekcije ran. Zdravi se s penicilinom, a je večina sevov odpornih nanj, kar zdravljenje močno otežuje.

Clostridium difficile: Ta bakterija je trenutno v svetu med najpomembnejšimi povzročitelji bolnišničnih črevesnih okužb. Povzroča drisko in draženje debelega črevesja, posebej agresivna pa je pri starejših in pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom. Sicer je bakterija pri mnogih del običajne črevesne flora. Škodljivo delovanje s pokaže, ko se bakterija ob zmanjšani odpornosti ali jemanju antibiotikov (ti poleg bolezenskih klic uničijo tudi veliko normalne črevesne flore) pretirano razmnoži.

Pseudomonas aeruginosa: Je ena izmed bakterij, ki povzročajo predvsem bolnišnične okužbe, najdemo jo pa povsod okli nas – v zemlji, vodi, zraku. Tudi v Sloveniji je že prišlo do posameznih prišlo do posameznih primerov okužb s Pseudomonas aeruginosa, ki je odporna proti vsem antibiotikom.

Kaj lahko storite?

Stiku z bakterijami in virusi ter posledično okužbam se ne moremo povsem izogniti, če živimo normalno življenje. Lahko pa pazimo na ustrezno higieno, si redno umivamo roke in občasno razkužujemo naprave, s katerimi imamo dnevno opravka in za katere vemo, da pogosto prihajajo v stik z raznimi bakterijami. Zato ni odveč, če si vsaj enkrat na 10 dni vzamete čas in dobro razkužite mobilni telefon, ključe, daljinski upravljalec za televizijo in podobne stvari. Naprave očistite lahko kar s krpicami za čiščenje očal ali s krpico, ki jo navlažite z vodo, v katero ste vlili nekaj kapljic alkohola (ravne zaslone, ekrane), medtem ko si recimo pri čiščenju tipkovnice lahko pomagate z lepilnim trakom ali z zobotrebcem. Zdravje vam bo hvaležno!