Našli so približno 2.000 zlatnikov, starih okoli 1000 let, med katerimi so bili nekateri kovani v italijanskem Palermu. Potapljači so glede odkritja obvestili tamkajšnje arheologe, nato pa so se, opremljeni z detektorji za kovine, odpravili znova v globine in na površje prinesli okoli 2.000 zlatnikov. Prepričani so, da gre za najdbo iz 11. stoletja, so pa zlatniki različnih oblik, velikosti in teže.
Kobi Sharvit, vodja združenja izraelskih arheologov meni, da se v bližini skoraj gotovo skriva še večja najdba – razbitina fatimidske jadrnice s pripadajočo zakladnico. Obstaja več hipotez glede najdenega zaklada: morda gre za cekine, ki so jih prevažali proti centralni vladi v Kairu, po tem ko so nabrali davke, lahko pa so bili to kovanci, ki so bili namenjeni za plače fatamidskega vojaškega poveljstva v Cezareji. Kovanci bi lahko pripadali tudi kateri drugi večji trgovski ladji.
Sharvit je med drugih močno pohvalil potapljače zaradi izkazane velike narodne zavesti. Kovance bi načeloma lahko odtujili, a so potapljači Tzvika Feuer, Kobi Tweena, Avivit Fishler, Yoav Lavi in Yoel Millero najdbi nemudoma obvestili oblast in s tem upoštevali izraelsko zakonodajo glede zgodovinskih najdb.
Najstarejši najdeni kovanec naj bi bil za četrt dinarja, kovan naj bi bil v Palermu v drugi polovici 9. stoletja. Večina zlatnikov je iz časa fatimidskega kalifata Al-Hakima (996–1021) in njegovega sina Al-Zahirja (1021–1036), večinoma pa naj bi bili kovani v Egiptu oziroma drugod v Severni Afriki.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV