Ni za občutljive: tako je videti upepeljevanje!

Smrt je del življenja in prav je, da se je ne bojimo, temveč da jo sprejmemo kot nekaj neizogibnega in se nanjo pripravimo. Pravijo, da je nevednost še veliko hujša od poznanja resnice, zato so avtorji posnetka v njem natančno in brez cenzure prikazali celoten postopek. Postopek kremiranja je precej zastrašujoč, predvsem mletje ostanka kosti, a vpogled v dogajanje pod zemljo v primeru običajnega pokopa ne bi bil prav nič lepši.

Do leta 2025 bo približno 56 odstotkov Američanov namesto običajnega pokopa izbralo upepelitev, napovedujejo ameriške raziskave. Za to naj bi se odločali predvsem, ker je ceneje, pojasnjujejo.

Kako pa pri nas?

V Sloveniji sta dva krematorija – en v Ljubljani, ki obratuje od leta 1980, in en v Mariboru. Kot pravi Domen Kokalj, vodja sprejemne pisarne na Žalah, je videl že ogromno krematorijev in naš naj bi bil med boljšimi.

Spremljanje na zadnjo pot

Če si kdo od svojcev želi pokojnika pospremiti na zadnjo pot, jim na Žalah to omogočijo. Svojci tako lahko prisostvujejo upepelitvi oziroma vložitvi krste z njihovim pokojnikom v peč. Kokalj pravi, da imajo okoli 5 takšnih primerov na leto.

Kot je pojasnil Kokalj za 24ur.com, so pogrebniki, upepeljevalci ali grobarji predvsem ljudje, ki znajo ločiti službo od privatnega življenja. Večina, ki se jih pri njih zaposli, tam menda dočakajo tudi upokojitev, tisti, ki jim to delo ne leži, pa menda kar hitro odidejo. “Ko si v službi, si profesionalen, profesionalno užaloščen, pieteten do pokojnikov in svojcev, popoldne pa živiš življenje normalno naprej.”

O upepelitvi

Kot pojasnjuje Kokalj, upepelitev traja 1,5 ure, tako da dnevno lahko upepelijo 48 trupel. Peč je sicer izdelana tako, da gre vanjo lahko le eno truplo naenkrat. Krsto pri nas zaplombirajo pri nogah in glavi, dodajo pa tudi posebno šamotno ploščico, na kateri so zapisani podatki o pokojniku – kdo je, datum upepelitve, zaporedna številka upepelitve ... Ploščica v peči, v kateri med upepelitvijo temperatura naraste na kar 1000–1100 stopinj Celzija, ne zgori. "Ploščica gre tudi v žaro, tako da lahko preko te številke tudi čez več let izvemo, kdo in kdaj je bil upepeljen. Nadzor nad upepelitvami pa ima sodna medicina v Ljubljani," je povedal. ''Ko je upepelitev končana, se odprejo vratca in pepel se pograbi v posebno posodo. Približno tri do pet litrov ga je. Posodo se nato prenese v mlin, ki zmanjša še volumen kosti, nato pa vse skupaj damo v žaro, namenjeno pokopu. Polna je nekje do tri četrtine. Notri se položi še šamotno ploščico, nato pa se žaro zapre s pokrovom in zapečati s posebnimi kleščami, tako da se je – razen na silo – ne da odpreti. Osnovna žara se potem položi v okrasno žaro, kot smo jih vajeni iz mrliških vežic,” je še opisal postopek.