»Imeli so res lepe in zdrave zobe. Jedli so živila, ki niso vsebovala veliko sladkorja, veliko sadja in zelenjave,« je razkrila ortodontka Elisa Vanacore za medije. Prebivalci Pompejev so tedaj jedli živila, ki jih danes označujemo kot 'mediteransko prehrano' in ki naj bi bila odgovorna za najdaljšo življenjsko dobo v južnem predelu Evrope.
Preiskovalci zdaj ugotavljajo podrobnosti glede vsakega posameznega posmrtnega ostanka, ki ga preiskujejo: za vsako izmed okoli 2.000 let starih mumificiranih trupel želijo ugotoviti starost, spol, kaj so jedli in česa niso, kateremu družbenemu razredu je kdo pripadal. »To bo velik korak v raziskovanju antike,« je dejal arheolog Massimo Osanna.
Sladkor: belo zlato ali strup?
Nizek nivo ladkorja v prehrani prebivalcev Pompejev naj bi bil razlog za boljše stanje njihovih zob. Visok vnos sladkorja se danes pogosto povezuje z zobno gnilobo, debelostjo, karidovaskularnimi boleznimi in diabetesom.
Medtem ko je človek od nekdaj užival sladkor v obliki sadja ali medu, sladkarije kot take do 16. stoletja niso bile razširjene. Bile so drage in dostopne le premožnejšim. Razširile so se komaj z ustanavljanjem plantaž v Zahodni Indiji in Ameriki. V 18. stoletju je sladkor doživel 'bum', dandanes pa so porabe sladkorja nenormalno velike.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV