Nasa ponovno rešuje svet!

V primeru, da bi bil smrtonosni asteroid namenjen proti Zemlji, bi proti njemu poslali robotskega ’lovilca’ asteroidov. Vesoljsko plovilo z naprednim električnim pogonom. 4 tone težka sonda s petimi električnimi motorji skupne moči 50 kW in sončnimi celicami nove generacije. Ko se bo plovilo približalo asteroidu, bo s pomočjo nabora tipal razprostrlo posebno napihljivo ’vrečo’ in vanjo ’ujelo’ potencialnega morilca. V vrečo bo moč strpati predmete dolge 20 m in široke 15 m. Sonda bo ujeti asteroid odvlekla v bližino našega naravnega satelita in ga utirila v njegovo orbito.

Sledila bo človeška odprava v vesoljskem plovilu Orion. V vesolje jo bo ponesla nosilna raketa Ares I. 100 m visoka dvostopenjska raketa bo v vesolje ponesla tovore težje od 20 ton. Posadka bo do asteroida potrebovala 9 dni. Ob prihodu se bo plovilo Orion spojilo z robotskim lovilcem. Opravila bo vesoljski sprehod do ujetega asteroida, vzelo vzorce kamnin in se vrnilo na Zemljo. Vzorce bodo analizirali znanstveniki, ki se bodo na podlagi analiz odločili, kaj bodo storili z ujeto vesoljsko skalo. Možnosti bo več – lahko jo bodo razstrelili, preusmerili na kakšno tirnico, ki ne bo ogrožala našega planeta ali pa preprosto pustili, da kroži okrog Lune.

Teorija ima nekaj lukenj. Tako vesoljsko plovilo Orion, kot nosilna raketa Ares I sta še globoko v fazi razvoja. Nared za testne vesoljske polete bosta v prihodnjem letu, do poleta prvih človeških posadk pa bo potrebno počakati vsaj do leta konca tega desetletja. Nič drugače ni s potisniki na električni pogon in vesoljskim ’žakljem’. Najbolj ključnega pomena bo pravočasno opaženje asteroida. Zgoraj opisana odprava bi trajal dva meseca, vesoljski popotniki pa so relativno nevidni, običajno pa jih ne opazimo, oz. jih opazimo, ko že poletijo mimo Zemlje. Tehnologija je primerna za lovljenje res majhnih skal – meteorit, ki je eksplodiral na Čeljabinskom je tehtal 10.000 ton, orjak, ki je ’pokopal’ dinozavre, pa je meril preko 10 km.