Skoraj nepojmljivo se zdi, da na trgu obstajajo preproste protipehotne mine, ki stanejo le okoli tri evre, cene pa na splošno variirajo nekje okoli 30 evrov. In protipehotna mina ne izbira žrtev. Med njimi so pogosto civilisti in seveda tudi otroci. Statistika pa je prav grozljiva.
Ocenjuje se, da je trenutno aktivnih okoli 110 milijonov protipehotnih min, še enkrat toliko pa jih čaka na aktivacijo. Na vsakih dvajset minut stopi neka oseba na mino in v enem mesecu jih bo 800 umrlo, 1200 pa bo hudo ter trajno poškodovanih. Do danes je zaradi protipehotnih min umrlo vsaj 300.000 otrok. Natančna številka ni znana, saj mnogo žrtev nikoli ne pride do bolnišnic.
Na vsakih 5000 min, ki jih deaktivirajo, je ubit en tehnik, dva pa sta poškodovana in čeprav letno deaktivirajo okoli 100.000 min, bo v tem tempu trajalo 1100 let, da jih bodo deaktivirali vse. In še to samo v primeru, da se ne bi nastavljale nove. Ocenjuje se, da bi stalo okoli 50 milijard dolarjev, da bi odstranili vse mine, letno pa se za to nameni le okoli 150 milijonov dolarjev.
Žrtve min so največkrat vojaki, vendar je v nekaterih državah smrtnost med civilisti ogromna. V severni Somaliji je bilo leta 1991 kar 75 odstotkov žrtev med otroki.
Obstaja preko 600 različnih tipov min, ki se v grobem delijo na dve kategoriji: protipehotne mine (AP) in protitankovske (AT) mine.
Obstajajo približno trije tipi protipehotnih min:
- AP kopenske mine z eksplozivnim efektom – so najbolj pogoste in imajo še dodatno grozljiv učinek. Narejene so tako, da odtrgajo spodnjo polovico noge, eksplozija pa potisne zemljo ter koščke kosti višje v nogo, da je navadno potrebna amputacija noge zelo visoko pod pasom. V to kategorijo spadajo tudi tako imenovane 'butterfly' mine, ki so pisane barve in nenavadnih oblik, da pritegnejo pozornost otrok.
- AP 'razdrobljene' mine – imajo kovinske prevleke ali vsebujejo kovinske delce, ki se pri eksploziji spremenijo v šrapnele. Povzročijo grozljive poškodbe nog, trebuha in prsi. Smrtonosne so lahko tudi do petdeset metrov.
- AP 'bounding' mine ali 'bouncing betties' – so najbolj smrtonosne med protipehotnimi minami. Sproži jih že teža okoli 1,5 kilograma. Ko se sproži, jo vrže v višino pasu in jo nato raznese. Šrapnel odnese v vse smeri, smrtonosni pa so do 35 metrov, a lahko povzročijo hude poškodbe še v radiusu stotih metrov.
Afganistan
Angola
Kambodža
Irak
Laos
Ogrožene države:
Bosna
Hrvaška
Gruzija
Mozambik
Mjanmar
Nikaragva
Somalija
Šrilanka
Sudan
Eden največjih problemov protipehotnih min je tudi v tem (poleg tega, da jih še zmeraj izdelujejo), da so nevarne še desetletja po aktivaciji. Mnoge nesreče povzročijo mine, ki so jih postavili med drugo svetovno vojno. In žalostno dejstvo je, da če oseba enkrat zaide v minsko polje, skoraj nima možnosti, da bi se vrnila nepoškodovana.
Največje proizvajalke protipehotnih min:
Ogromno je pozivov, da bi prenehali proizvajati protipehotne mine, vendar jih določene države še zmeraj izdelujejo. Med največjimi proizvajalkami so ali pa so to bile v preteklosti: (Potrebno je dodati, da so nekatere države sedaj že prenehale izvažati tovrstno orožje.)
Avstrija
Belgija (prepovedala izvoz)
Čile
Kitajska
Egipt
Francija (prepovedala izvoz)
Nemčija (prepovedala izvoz)
Grčija (prepovedala izvoz)
Indija
Iran
Irak
Izrael (prepovedala izvoz)
Italija (prepovedala izvoz)
Severna Koreja
Južna Koreja
Pakistan
Singapur
Južna Afrika (prepovedala izvoz)
Rusija
Švedska
Velika Britanija
ZDA (prepovedala izvoz)
Vietnam
Države, ki zahtevajo prepoved proizvodnje:
Afganistan
Kambodža
Columbia
Estonija
Islandija
Irska
Laos
Malezija
Mehika
Nikaragva
Norveška
Peru
Slovenija
Švedska
Kar nepojmljivo se zdi, da so protipehotne mine še zmeraj v uporabi. Da države še zmeraj izdelujejo nove, namesto da bi se trudile, da se deaktivirajo tiste, ki so še zunaj. Kot kaže, se s tem bolj ukvarjajo posamezniki, kot je Massoud Hassani, ki je izdelal čisto preprosto napravo za deaktivacijo min v Afganistanu. Naprava stane le okoli 40 evrov, reši pa lahko na desetine, stotine življenj. Žal deluje le v vetrovnih razmerah, a to pravzaprav ni težko popraviti. In skrajni čas je, da se človeštvu posveti izdelovanju miroljubnih naprav/tehnologij, namesto da se razmetava z denarjem za produkcijo vse bolj prefinjenega in grozljivega orožja. Veseli smo lahko, da je med državami, ki se trudijo za prepoved, tudi Slovenija. Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV