Nabor storitev spletnega bančništva je sprva zajemal le osnove, dandanes pa je moč zgolj s pomočjo računalniške miške sklepati varčevanja in posojila, naročati plačilne kartice, natančno spremljati svoje finance, upravljati z vrednostnimi papirji in še in še. Če poenostavimo – praga fizične banke, ki so jo nekoč redno obiskovali vaši starši, vam ni treba prestopiti nikoli več ... skoraj.
Ni vse zlato, kar se sveti
V vsakem dobrem je nekaj slabega in spletno bančništvo ni nobena izjema. Kot je razvidno iz samega naziva, poteka spletno bančništvo prek svetovnega spleta, kjer se poleg običajnih dobronamernih uporabnikov zbira tudi peščica nepridipravov, ki komaj čakajo, da se dokopljejo do vaših podatkov in denarja. Če so roparji bank včasih potrebovali strelno orožje, hitre avtomobile in veliko poguma, potekajo sodobni 'spletni' ropi zalo prefinjeno in diskretno, žrtev pa se kraje običajno zaveda šele ob pregledu svojih bančnih izpiskov. Še huje je, da 'spletne' roparje zelo težko izsledijo, zaupne podatke za dostop do svojega denarja pa jim mnogokrat posredujejo kar žrtve same.
Se želite izogniti spletnim prevaram? Oglejte si nasvete v tem videu:
Spletno 'ribarjenje'
''Dragi komitent, tu vaš banka. Ker mora biti posodobiti bazo oseb, prosim preveri delovanje spletne banke. Prijava na ta povezava,'' se glasi prijazno elektronsko sporočilo 'vaše' banke. ''Oh, kako pozorno,'' si mislite, kliknete na navedeno spletno povezavo, ki vas pripelje do prijavnega okna za vašo spletno banko, ki ga dobro poznate. Tu je logotip, vse potrebne informacije, opozorila in grafična podoba, skratka, dobra stara banka. Nič hudega sluteč vnesete uporabniško ime in geslo, spletna stran pa vas opozori, da trenutno potekajo dela na strežniku in da ponovno poskusite kasneje. Čez nekaj dni se vam uspe prijaviti v vaš bančni račun, kjer zgroženi ugotovite, da je nekdo z vašega računa pobral ves denar. Se čudite? Dobrodošli v svet spletnega ribarjenja! Česa!?
'Phishing' je spletna oblika kraje osebnih podatkov. Spletni goljufi se pod pretvezo uradne organizacije prikopljejo do uporabniških podatkov za dostop do elektronske pošte, družbenih omrežij in spletne banke. Z zbranimi podatki pridobijo osebne podatke in gesla, s katerimi lahko potvorijo identiteto, v imenu žrtve opravijo vrsto spletnih nakupov in z njenega računa poberejo denar. 'Spletni ribiči' niso izbirčni fantje, saj napadajo tako fizične osebe, kot podjetja.
Nepridipravi zbirajo podatke uporabnikov preko elektronske pošte, preko spletnih mest, kombinacije obeh ali s pomočjo posebnih programov oz. trojancev, ki jih uporabnik nevede aktivira s klikom na 'okuženo' priponko ali spletno povezavo. V vsakem primeru pa so tovrstna sporočila in spletne strani videti skoraj povsem identična sporočilom organizacij, na katere se nanašajo.
Zmotno je prepričanje, da je Slovenija za tovrstne napade premajhna - policija in center SI-CERT sta letos obravnavala vrsto spletnih napadov, v katerih so z računov 48 fizičnih in pravnih oseb odtujili 2 milijona evrov. Sredstva so bila preusmerjena na 25 bančnih računov, od koder so spletni goljufi pobrali 950.000 evrov, preostal denar pa je policija še pravočasno zamrznila in zavarovala.
Da vas ne bo bolela glava
Kot vsaka spletna aktivnost, zahteva vnašanje in posredovanje osebnih podatkov preko spleta veliko mero pazljivosti. Kaj storiti, da bodo vaši podatki in 'elektronski' denar varni?
Redno posodabljajte operacijski sistem, spletni brskalnik in nameščene programe (Adobe, Java, PDF pregledovalniki, Flash predvajalniki ... ). Manj skrbi je navadno s protivirusni programi, ki se povečini posodabljajo sami. S tem boste 'pokrpali' varnostne luknje, ki jih nepridipravi s pridom izkoriščajo za spletne napade.
Če je le mogoče, za zabavo in spletno bančništvo uporabljajte ločene računalnike. Prav tako spletne banke ne uporabljajte na 'javnih' računalnikih do katerih ima dostop več uporabnikov (na primer v knjižnici ali cybercafeju).
Ne odpirajte elektronske pošte nepoznanih pošiljateljev, in ne odpirajte priponk v sporočilih, ki vsebujejo nesmiselno vsebino. Pred vnašanjem osebnih podatkov preko spleta bodite pozorni na URL naslov - če vam piše 'Vaša banka', je nekaj hudo narobe če se URL naslov ne glasi ''https://www.vasabanka.si''. Predvsem pa se zavedajte, da vaša banka zaupnih gesel ne bo nikdar zahtevala preko elektronske pošte.
Previdnost je mati modrosti
Spletno bančništvo nam zagotovo prihrani ogromno časa, denarja in energije. Izkoristimo tehnologijo, ki nam je na voljo, vendar ob tem vedno ohranimo trezno glavo. Držimo se osnovnih varnostnih napotkov, bodimo pozorni na nenavadna elektronska sporočila v pomanjkljivi slovenščini, poskrbimo, da bo programska oprema našega računalnika v vrhunski formi in se vedno prepričajmo, da osebne podatke vnašamo le preko varnih spletnih povezav (predpona 'https' v URL naslovu). Več varnostnih nasvetov lahko najdete na portalu www.varninainternetu.si.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV