Mračna stran atletike: 'Prisiljeni smo se prodajati!'

Lily Abdullayeva danes živi v bližini Addis Ababe, glavnega mesta njene domovine Etiopije. Na mizi pred seboj ima razstavljenih na desetine kolajn z različnih tekmovanj. A večino jih je osvojila z nastopanjem pod zastavo Azerbajdžana.

Že kot otrok je kazala vrhunski talent v teku na srednje in dolge proge, a je v najstniških letih spoznala, da nima vidnejših možnosti za uvrstitev v etiopsko državno reprezentanco, saj je bila konkurenca enostavno prehuda, poleg tega pa ni imela ustreznih znanstev v 'pravih' krogih. V Etiopiji so talentirani tekači namreč skorajda 'del serijske proizvodnje', vsaj če gledamo po tem, kako izjemne rezultate dosegajo na mednarodnih tekmovanjih. Očitno ljudje tam poznajo pravi recept, kako spočeti vrhunskega tekača oziroma tekačico.

Selitev  v Azerbajdžan

In ravno zaradi tega so številni talentirani atleti in atletinje prisiljeni opustiti ta šport, ker enostavno nimajo možnosti, da bi prišli v državno reprezentanco in bi lahko ponosno zastopali barve svoje domovine. Tudi Lily je bila ena izmed njih in njena profesionalna zgodba se je začela šele potem, ko je že osvojila nekaj kolajn v mlajših selekcijah. Nek turški trener je med obiskom lokalnega atletskega kluba v Addis Ababi, kjer je trenirala, namreč prepoznal njen izjemen talent, in ji predlagal, naj se preseli v Azerbajdžan.

»Obljubili so mi dobro plačo, stanovanje in drage avtomobile, če bom zmagovala na tekmovanjih. Nisem dobila nič od tega, v celoti mi niso izplačevali niti denarne nagrade organizatorjev atletskih mitingov, na katerih sem tekmovala. Pod pretvezo, da gre za zdravila, ki jih moram nujno jemati, so mi dajali steroide in če me danes vprašate, nikomur ne bi svetovala, naj gre tekmovat za drugo državo,« je etiopska atletinja pred nedavnim razkrila v pogovoru za britanski Guardian.

Daleč od tega, da je Lily edina športnica, ki je spremenila zastavo, za katero nastopa. Svetovna atletska zveza je pred olimpijskimi igrami v Riu de Janeiru v samo enem dnevu v povprečju dobila kar 25 zahtev za spremembo državljanstva športnikov. Na lanskem evropskem prvenstvu je imela Turčija najbolj uspešne tekmovalce v svoji zgodovini, ki so za to državo osvojili kar 12 kolajn. A od tega so jih kar 6 osvojili atleti, ki so še nekaj dni prej prihajali iz Kenije. Tudi Katar, Bahrain in številne druge bogate države imajo v zadnjih letih množico perspektivnih športnikov, čeprav večina prihaja iz drugih držav sveta. Te države, ki v preteklosti niso imele vidnejših atletskih uvrstitev, jih namreč dobesedno kupijo, da bi zanje osvajali kolajne na največjih svetovnih tekmovanjih. Vse za promocijo in dokazovanje moči.

Obljubljajo jim nebesa, na koncu pa se morajo zadovoljiti z drobtinicami

A rezultati raziskav kažejo, da imajo te države do svojih novih državljanov večinoma slabe odnose, pogosto jim ne izplačujejo zasluženega denarja, včasih jim ne nudijo niti ustrezne nastanitve. Lily so obljubljali 300 ameriških dolarjev (256 evrov) na mesec, z dodatki vred pa bi ta znesek lahko narasel celo na tisoč ameriških zelencev (dobrih 850 evrov). Tudi to jo je motiviralo, da je trdo trenirala in trud se je poplačal s številnimi odličnimi uvrstitvami. Osvojila je celo srebrno kolajno na mladinskem evropskem prvenstvu, a denarja za svoje dosežke nikoli ni videla.

»Po osmih mesecih sem vprašala trenerja, kaj se dogaja z mojim plačilom in direktorju atletske zveze celo zagrozila z odhodom. Plačal mi je na licu mesta in to v gotovini. Izkazalo se je, da je kar pet mesecev skrival denar pred mano,« je dejala Lily. Uspešno je nastopala tudi na raznih atletskih mitingih, olimpijske igre v Londonu leta 2012 pa so bile za njenega trenerja najpomembnejši dogodek na svetu.

»Na mitingu Diamantne lige v Stockholmu leta 2011 sem se poškodovala, a mi je trener dal neke tablete in mi dejal, da mi bodo pomagale, da se hitreje postavim na noge in premagam strah pred novo poškodbo. Na škatlici je pisalo 'Tribulus testosteron' in pozneje sem odkrila, da je neplodnost eden izmed stranskih učinkov jemanja teh tablet. Razjezila sem se, a jih to ni zanimalo. Med treningom v Gruziji mi je trener dajal neke injekcije in ves čas ponavljal, da mi daje majhne doze, a da jih bo pozneje povečal. Ni želel, da bi imela pretirano dobre rezultate pred pomembnimi tekmovanji, saj naj bi potem nenadni uspeh na velikih mitingih pozitivno presenetil oblasti v Azerbajdžanu,« se spominja Lily. Njen trener Mitin Sesak je kmalu zatem dobil doživljenjsko prepoved ukvarjanja z atletiko, ker je turška protidopinška komisija ugotovila, kaj počne.

Azerbajdžanska atletska zveza je v kratki izjavi pokomenitrala vse obtožbe, ki jih je povedala Lily na njihov račun. »Res je, da je Lily Abdullayeva med letoma 2009 in 2013 nastopala pod azerbajdžansko zastavo, a nikoli ni imela podpisanega dogovora z azerbajdžansko atletsko zvezo. Tekmovala je za specifični atletski klub in izplačali smo ji ves denar, ki ga je zaslužila na tekmovanjih. Kar zaveda obtožbe glede dopinga, pa so jo večkrat pregledali številni evropski in svetovni strokovnjaki in vsi testi so bili negativni,« je zapisano v izjavi.

Atletov, ki morajo priložnosti poiskati v tujini, je veliko

Tudi Leonard Mucheru, kenijski dolgoprograš, se je leta 2003 preselil v Katar, kjer pa ga prav tako nista pričakala obljubljena med in mleko. »Nismo smeli zapustiti hotela, vzeli so nam potne liste. Počutili smo se kot kriminalci,« se spominja atlet. Seveda pa Azerbajdžan in Katar še zdaleč nista edini državi, ki sta uvozili športnike iz tujine. Za Hrvaško je nekaj časa denimo nastopal Nikolaj Pešalov, bolgarski dvigovalec uteži in dobitnik zlate kolajne na olimpijskih igrah v Sydneyu. Slovenske barve pa je zastopala Jamajčanka Merlene Ottey, dobitnica kolajn na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah v tekih na kratke proge, ki se je leta 1998 preselila v Slovenijo in začela trenirati pod trenersko taktirko Srđana Đorđevića. Maja leta 2002 je pridobila slovensko državljanstvo.

Verjamemo sicer, da se naši trenerji in odgovorne istitucije do športnikov, ki so prišli nastopat za našo državo, obnašajo precej bolje, kot se obnašajo v njihovih sotekmovalcev v Azerbajdžanu in nekaterih drugih na videz eminentnih državah sveta. Vsekakor pa je potrebno opozarjati na nepravilnosti in nepravično ravnanje s športniki, ki svoje celotno žviljenje podredijo ukvarjanju s športom. Prav gotovo si namreč zaslužijo precej več, kot samo drobiž.