Junija lani je ekipa astronomov zaznala nenavadno svetel objekt v vesolju, ki pa še vedno žari. Nadaljnje raziskave so pokazale, da gre v resnici za najmočnejšo znano supernovo in dvomijo, da bodo še kdaj lahko videli tako svetel pojav.
Znanstveniki menijo, da so eksplozija in poznejše delovanje spodbujene z zelo gostim in visoko namagnetenim ostankom, imenovanim magnetar, ki je nastal sočasno kot supernova in verjetno ni večji od recimo mesta, kakršno je London in se vrti kar tisočkrat na sekundo.
Medtem ko običajna supernova proizvede 10^44 džulov energije (toliko svetlobe proizvede Sonce v 10 milijardah let), je tale supernova pri eksploziji oddala kar 50-krat več energije. Supernova, ki so jo poimenovali ASASSN-15lh (ASASSN – projekt All Sky Automated Survey for Supernovae), je zaenkrat porušila vse rekorde, saj je zasvetila kar 200-krat močneje kot običajne supernove.
Izračunali so, da je svetila 570-milijardkrat močneje od Sonca. Za lažjo predstavo – tako, kot če bi združili vseh 100 milijard zvezd v naši galaksiji, v Mlečni cesti, v eno samo veliko svetlo gmoto in vse to pomnožili z 20. Ker je predaleč, eksplozije s prostim očesom ne bi mogli videti. Galaksija naj bi bila kar 3,8 milijona svetlobnih let oddaljena od Zemlje. Združenje ASASSN je sicer odkrilo skupno že okoli 250 supernov. Izjemno supernovo so poimenovali kar hipernova.
»Vprašati se moramo, kako je to sploh mogoče,« je v izjavi za javnost dejal Krzysztof Stanek, vodja raziskovalcev in profesor na univerzi v Ohiu. »Veliko energije je potrebne, da lahko nekaj odda toliko svetlobe, ta energija pa mora tudi od nekod priti.«
Za BBC je pojasnil proces tlačnega polnjenja supernove. Magnetar, ki je v središču zelo trden in ima maso našega Sonca, svojo energijo usmerja v odpadno zmes plinov in prahu, njena masa pa je pet do šestkrat večja od našega Sonca. Navzven se širi s hitrostjo približno 10.000 km/s.
Eksplozija, kakršna je tale, so za astronome izjemno fascinntne, Udarni valovi po eksploziji pretresajo vesolje, premešani plini in prah pa oblikujejo nove generacije zvezd. Masa zvezde, ki je vir hipernove, naj bi recimo znašla kar od 50 do 100-krat več od našega Sonca. Takšne zvezde so na začetku zelo obsežne, pozneje pa se velik del njihove mase v velikih vetrovih razpiha po vesolju. V času svoje 'smrti' naj ne bi bile veliko večje od Zemlje, a naj bi bila temperatura na njihovem površju kar okoli 100.000 stopinj Celzija.
Kažejo se že znaki, da lahko supernova kmalu zbledi, zato imajo raziskovalci le še nekaj tednov, da s pomočjo Hubblovega vesoljskega teleskopa skušajo dognati mehanizme, ki upravljajo supernovo.
| Supernova je tip kozmične eksplozije, ki jo povzročijo masivne zvezde, običajno tiste, ki so tik pred koncem življenjske dobe. Povzroči izjemno svetle predmete iz plazme, ki postopoma postanejo nevidni v nekaj tednih ali celo mesecih. Do tega lahko privedeta dva vzroka: lahko se masivna zvezda sesede sama vase, ali pa bela pritlikavka kopiči snov zvezde spremljevalke, dokler ne preseže Chandrasekharjeve meje in povzroči termonuklearne eksplozije. V obeh primerih zvezda večino snovi izvrže v okolico. V standardni kozmologiji je supernova glavni ali celo edini vir težjih elementov, ki ne morejo nastati z jedrskim zlivanjem, nastanejo pa pri eksploziji supernove. Lahko se iz nje razvije nevtronska zvezda, ki je majhna, a zelo gosta (kubični cm tehta enako kot celo človeštvo). Lahko pa konča kot bela pritlikavka. |
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV