Ko galebi na plaži pojedo odvajala ...

še bolj patetični so pa komentarji spodaj.. huda ideja?? mislim pa kaj je z vami narobe???

Benetke;-)

benetke bi ble legendarne

Bolj "leteče podgane".....

he, he, he se strinjam, bi blo stokrat bolj smešno kot zdaj, potem bi pa to lahko predvajali v Satiričnem očesu... he he

totaly agree

Ali pa v parlament namesto pudra za nos spore kakšnih bakterij prodati, antraksa npr....

No, sej, hudobnost in neumnost sta tud povezani ...

Jaz tudi mislim, da je to precej originalno, če niso tega že prej v kaki skriti kameri videli....

Huda ideja? A ti bi bil vesel, k bi te posrali? :S

Slovenci imamo razvit smisel za hmor: radi se smejemo drugim!

hmor-humor

rofl

Lady_B@ / Pred mnogimi leti, več kot tridesetimi, sem nabit z absorbiranim znanjem minule noči vozil bicikl proti železniški postaji na Ptuju, ker sem šel tam mimo na avtobus in na izpit na takratno VTŠ v Maribor. Proti železniški postaji sem se peljal z vzhodne strani, torej od današnje Policije in dalje. Tisti, ki se še spomnijo stare Osojnikove ceste vedo, da je vzdolž celotne ceste bil košat kostanjev drevored. Spomnim se, da so cvetovi ravno bili v najlepšem razcvetu in pomladno sonce, ki se je prebijalo skozi mlado bujno listje ogromnih krošenj, je ustvarilo po cesti prav čarobno zeleno svetlobo. Po sivi in turobni zimi, ki je bila za nami, pravi balzam za dušo. S kolesom sem vozil čisto običajno. Na sebi sem imel zeleno jakno iz balonske svile in naenkrat "pljac"! Po desnem ramenu sem prejel zračno pošiljko tekočega kakeca vseh možnih barv. Vedel sem, da je to zagrešil golob iz zasede, ker jih je v teh krošnjah bilo mali milijon, a glede na maso prejetega bi lahko stavil, da je bil orel. Storilca nisem videl. Omenjena masa se mi je razmazano razlila in pritekla vse do pednja pod laktom. Neprijetno presenečen sem na brzino študiral, kaj naj naredim. Planil sem na WC železniške postaje in jel z vodnim curkom umivati kakec z jakne, a ko sem za silo zadevo spucal je bila jakna že vsa mokra. Nejevoljen sem odstopil od namere da grem na izpit, obrnil kolo in šel domov. Za ponoven obisk avtobusa pa sem bil že prepozen. Seveda je to bil padec. Eden redkih padcev, ki sem jih doživel. A to zgodbo sem radi zanimivosti opisal že tolikokrat, da če bi naredil do danes toliko izpitov, kolikokrat smo se tej štoriji smejali, bi pred mojim imenom bil menda že okras "dr"...

ke pa ko sem šla pod onim vsranim železniškim mostom v ptujskem parki mi je z vlaka dol neke drugo palo na glavo......* tisto je blo dosti hujše... pa tam na začetki Ormoške so vedno bli toti ptiči *.....